Objavljeno: 12.6.2018 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Posebna 2018

Pro et contra

Pro et contra

Kje naj hranim težko pridobljene kriptovalute, v spletnih menjalnicah ali pri sebi, ločeno od interneta?

Na dosegu roke!

Boris Šavc

Kriptovalute so obnorele svet, zato skorajda ni tehnološko podkovanega človeka, ki si ne bi lastil vsaj digitalnega kovanca ali dveh. Začuda jih večina kriptopremoženje hrani v spletnih menjalnicah, ki omogočajo udobne nakupe in hitro prodajo. Tovrstna rešitev je primerna za dnevnega trgovca, medtem ko lahko občasnemu lastniku kriptovalut povzroči več škode kot koristi. Čeprav je ničen strošek prenosa denarja z enega konca sveta na drugega ena glavnih prednosti kriptovalut, se pri spletnem pretvarjanju in transakcijah izkaže nasprotno. Menjalnice pač morajo od nečesa živeti. Še huje je, da so kriptovalute, hranjene v spletni menjalnici, podvržene številnim nevarnostim, ki v najhujšem primeru vodijo do izgube denarja. Od njega se poslovimo, če podjetje propade, ga okradejo, lastnika zaprejo in podobno.

Ko dnevno prebiramo novice o zadnjih akcijah marljivih hekerjev, nas razumljivo postane strah za premoženje, pretopljeno v kriptovalute, zato začnemo iskati alternativne rešitve za hrambo digitalnih kovancev. Kdor ima običajen denar najraje v domači nogavici, bo vesel načina, s katerim bo tudi kriptovalute lahko imel ves čas pred očmi. Prva možnost ponuja računalnik ali telefon, kjer mrgoli programskih izdelkov, ki uspešno hranijo kriptovalute, vendar so izpostavljeni tako virusom, škodljivim aplikacijam kot drugim dolgoprstnežem. Na voljo sta tudi papirna in strojna različica fizične digitalne denarnice. Tako imenovani hladni shrambi ne morejo do živega virusi niti okvare računalnika. Ker papir in strojna oprema – vidnejša predstavnika strojnih denarnic sta Trezor in Ledger Nano S – nista povezana z internetom, zasebne ključe do zaklada hranimo lokalno. Edina resna grožnja, ki jim preti, je izguba. Če fizično digitalno denarnico izgubimo, so razsežnosti katastrofe enake izgubi fizične mošnje, kjer smo ob osebne dokumente, plačilne kartice in seveda denar.

Najboljša rešitev za hrambo kriptovalut je fizična digitalna denarnica v podobi USB-ključa, ki je zaščiten s številčnimi kodami in z naprednimi gesli ter z uporabo tehnologije omogoča izdelavo skritih denarnic, mešetarjenje z digitalnim denarjem brez provizij in hrambo več kriptovalut v eni napravi, kar je pri spletnih menjalnicah prej izjema kot pravilo. Če strojno denarnico nepridipravi odtujijo, nam denarja ne morejo ukrasti. Naprava se namreč zaklene, do denarja pa lahko pridemo s predhodno nastavljenim in z dobro skritim varnostnim geslom. Zadnja, a precej velika prednost digitalnih denarnic, bodisi programskih, papirnih ali strojnih, je opravljanje osnovne naloge kriptovalut: omogočajo zamenjavo običajnih denarnih enot, saj lahko z njimi digitalne novce tudi zapravljamo.

»Oblak« težje pozabi

Matej Šmid

Če so kriptovalute res prihodnost monetarnega sistema, kot nas prepričujejo poznavalci, potem se je morda tudi zgornjega vprašanja smiselno lotiti na način, kot ga poznamo pri – denarju. Kje hranite svoj denar, v nogavici ali banki? Ali morda še kje drugje, v obliki nekakšnega drugačnega finančnega instrumenta? Dandanes si res težko predstavljamo, da bi kupe denarja imeli doma, pod blazino, v omari, kjerkoli pač že. Zaupali smo ga profesionalcem, bankam, ki ga znajo zavarovati in upravljati, poleg tega pa imajo dovolj sredstev, da nam ga v primeru nepredvidenega tudi povrnejo. Ne nazadnje nam za naše vložke do neke vsote jamči celo država.

Res je, za kriptovalute država (še?) ni poskrbela, spletne menjalnice pa tudi niso (še čisto?) banke, pa vendar – trdim, da imajo z varovanjem digitalnih valut veliko več izkušenj kot, denimo, – jaz. Ali, bog ne daj nekdo, ki jih ima z računalniki manj ali celo nič. Priznajmo si, velika večina nas ima danes hude težave že s tem, da si zapomni geslo za dostop do elektronske pošte, kaj šele, da bi znali urediti dvostopenjsko preverjanje dostopa do nje. In kako bi bilo potem videti varovanje nekakšnih šifer, ki menda pomenijo naslov kriptodenarnice za eno, drugo ali tretjo valuto? In varovanje gesel za dostop do nje? In urejanje varnostnih kopij za vse to?

Pomislite, kolikokrat se vam je zgodilo, da ste po pomoti izbrisali kakšno datoteko na računalniku ali da je odpovedal disk, varnostne kopije pa seveda niste imeli ali pa ste ugotovili, da ne deluje. Še bolje – niste se mogli spomniti, ali ste si jo sploh kdaj naredili In kolikokrat ste izgubili ključek USB?

Zdaj pa pomislite, kako bi se počutili, če bi bila ta datoteka vaša digitalna denarnica, ključek pa morda nosilec, na katerem bi jo »varno« hranili. Denimo, da bi bilo na njem »nekaj« bitcoinov, denimo borih 10 primerkov – izgubili pa bi za pol stanovanja prihrankov! Ups.

»Oblak« oziroma spletne menjalnice so za tovrstno varovanje veliko bolje usposobljene, imajo ustrezno strojno in programsko opremo, strokovnjake in varnostne kopije. Res je sicer, da tudi za dostop do njih ne smete izgubiti gesla, sicer boste ostali brezdomec, pa vendar, varovanje kriptovalut je nekaj, kar bi moralo postati storitev, ki jo uporabljamo vsi. No, vsaj dokler ravno naše menjalnice ne bo nekoč pobral hudič, pardon, dokler vanjo ne bodo vdrli oziroma se z njo okoristili lastniki, kot se občasno dogaja. 😉

Matej Šmid

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji