Članki

  • Tehnomanija: november 2005

    V računalniški industriji ni vedno vse tako, kot je videti. Že velikokrat se je zgodilo, da so se uresničile govorice, ki so jih še malo prej osrednji akterji goreče zanikali. Glede na te izkušnje bo zanimivo spremljati dvoje "govoric", ki ju, pričakovano, za zdaj eksplicitno zanikajo. Microsoft je zavrnil možnost, da bi svojo pisarniško zbirko Office čez čas ponudil tudi za operacijski sistem Linux. Pa vendar dobro obveščeni trdijo, da je podjetje v zadnjih mesecih močno okrepilo ekipo, ki preučuje možnosti na področju odprtokodnih izdelkov, predvsem Linuxa. Druga "govorica" pa namiguje, da se Google pripravlja na izdelavo svojega orodja za delo z besedili, preglednicami in predstavitvami. Sergey Brin, soustanovitelj Googla, to, jasno, zanika, a s pridržkom, da bo Google poenostavil delo z dokumenti. Karkoli že to pomeni. Glede na donosnost trga pisarniških programov je seveda moč sklepati, da pri Googlu ne sedijo ravno križem rok.

    Objavljeno: 8.12.2005 11:06 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Usmerjevalnik z ugnezdenim Linuxom 2. del

    V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 17:04 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Linux v prenosniku - frustracije po tekočem traku

    V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:59 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 20.11.2005 16:55 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Tehnomanija: maj 2004

    Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.

    Objavljeno: 20.11.2005 12:03 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Tehnomanija: april 2004

    Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.

    Objavljeno: 19.11.2005 17:36 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • XUL, maščevanje plazilca

    Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:12 | Kategorija: Programerveč
  • Programerske novice: april 2004

    V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.

    Objavljeno: 18.11.2005 19:10 | Kategorija: Programerveč
  • Linux v podobi Oken

    Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:08 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Solid State Linux 1. del

    Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.

    Objavljeno: 13.11.2005 12:06 | Kategorija: Odprta scenaveč
ph