Test procesorjev - bolj predvidljiva silicijeva loterija

Objavljeno: 29.5.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Veliki test | Revija: Junij 2018

Za osrednji procesor velja, da je nekakšno digitalno srce računalnika, čeprav zadnja leta ni več nujno največja mišica. To vlogo vse pogosteje prevzemajo zmogljive grafične kartice. Je pa res, da je zadnja leta izbira procesorja bistveno manjša silicijeva loterija.

Izraz silicijeva loterija poznajo predvsem navijalci računalniških komponent, torej uporabniki, ki bi radi iz njih iztisnili še zadnje atome zmogljivosti. O loteriji govorimo zato, ker se računalniške komponente na iskanje zgornje meje lahko odzivajo zelo različno, pa čeprav so narejene iz enakih gradnikov in na enaki proizvodni liniji, z rezultati pa nekatere uporabnike osrečijo, druge razočarajo.

Če se vrnemo k medicinski analogiji, lahko zapišemo, da tudi procesor v računalniku, podobno kot najpomembnejši organ v telesu, skrbi za kar najhitrejše premetavanje ničel in enic. V praksi ljudje s slabim srcem lahko dočakajo spoštljivo starost. Kaj pa računalniki s počasnejšimi procesorji? Vsekakor.

Izbira najprimernejšega procesorja je odvisna predvsem od potreb posameznega uporabnika. Obenem so prav procesorji pogosto tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega ali nadgradnjo starega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno od uporabnika in njegovih zahtev. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da o procesorju nikakor ne moremo več govoriti kot o ozkem grlu računalnika. Roko na srce, večina procesorjev je v zglednem času kos praktično vsaki nalogi, zato v praksi večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.

Kateri procesor torej izbrati? Najlažja pot bi vodila v nakup najzmogljivejšega, saj bo ta najdlje kos zobu časa. A zakaj danes vložiti več stotakov v nakup zmogljivega procesorja, če je vse, kar zahtevamo od računalnika, hitro odpiranje spletnih strani? Tudi druga skrajnost, absolutna varčnost, ni najbolj posrečena odločitev. Kaj pa, če bi že jutri od svojega računalnika potrebovali nekaj več? Potrebujemo torej pravi procesor za pravo nalogo. Drži, večina računalnikarjev se želi vsaj malce zaščititi pred vplivom zoba časa, zato si kupi malce zmogljivejši procesor, kot ga dejansko potrebuje. S to taktiko ni prav nič narobe, če le nimamo (močno) omejenega proračuna. Na računalnik moramo vendarle gledati kot na uravnoteženo celoto. Tudi najdražji procesor nam brez ustrezno zmogljive grafične kartice ne bo sposoben zadovoljivo poganjati najnovejših iger.

Danes je ponudba procesorjev na trgu videti resnično pestra, a jo lahko z nekaj poenostavitvami zlahka skrčimo v vsega tri razrede – procesorje za nezahtevne uporabnike, procesorje za povprečne uporabnike in procesorje za najzahtevnejše uporabnike. V zadnjih letih se je bitka za frekvenčne dosežke končala, zato večina procesorjev deluje s taktom med tremi in štirimi gigaherci. Največja izdelovalca sta se začela osredotočati na dodajanje zmogljivosti z dodajanjem procesorskih sredic, t. i. jeder, ki ob ustrezni programski podpori na strani aplikacij pomenijo pomembno pohitritev izvajanja ukazov, pa tudi predpomnilnika in različnih naborov namenskih ukazov. Enojedrni procesorji so že izginili s trga, dvojedrniki jim bodo sledili v kratkem, zato velja v praksi izbirati predvsem med štirijedrnimi ali šestjedrnimi procesorji, tisti z največjimi apetiti po zmogljivostih pa bodo na cenikih trgovin našli tudi in 8-, 12- in 16-jedrne procesorje. Omejevanje zmogljivosti sta izdelovalca elegantno rešila z različnimi količinami dvo- in trinivojskega predpomnilnika ter tako poskrbela, da cenejše različice večinoma ne bodo hodile v zelje dražjim.

Za tokratni preizkus smo izbrali »civilne« različice procesorjev, večina je imela vgrajeno grafiko. V poplavi najrazličnejših modelov smo se odločili preizkusiti ducat najbolj reprezentativnih primerkov procesorjev, pri čemer smo namenoma izpustili najcenejši in vstopni razred, ki je tipično cenjen na 50 do 60 evrov. »Resni« procesorji se vendarle začnejo pri stotaku, želeli pa smo preveriti, ali je med tokrat najcenejšim (93 €) in najdražjim (343 €) res upravičljiva razlika poltretjega stotaka. Nekaj pa je že jasno – slabih procesorjev ni več, so samo še bolj ali manj vroči.


Preizkušeni modeli

AMD Ryzen 3 1200

Cena: 94 EUR.

Za: Cena, nizka poraba energije.

Proti: Nič.

Ryzen 3 1200 je ta hip najcenejši primerek Ryzena. Procesor stane vsega 94 evrov, a je sodoben procesor, ki bo še lep čas kos vsemu, kar povprečni uporabnik počne z osebnim računalnikom. Da ne bi hodil v zelje dražjim modelom, je AMD delovni takt procesorja omejil na 3,1 GHz (v pospešenem načinu se dvigne do 3,4 GHz). »Čistokrvni« štirijedrnik, ki lahko obdeluje štiri niti ukazov hkrati, je neposredni tekmec Intelovim procesorjem Core i3, predvsem modelu 8100, s katerim je nadvse primerljiv po zmogljivostih ob očitno nižji ceni. S pomembno razliko, ker gre za primerjavo štirijedrnika in dvojedrnika, sposobnega obdelave štirih niti ukazov. Zato ima Ryzen 3 vsekakor prednost pri igrah in aplikacijah, ki znajo izkoristiti večjedrno zasnovo procesorja. Prav zato je Ryzen 3 bistveno boljša naložba za cenovno občutljive igričarje. Kdor bi rad za svoj denar dobil kar največ, naj nameni dva evrska desetaka več za navijalsko osnovno ploščo in v BIOSu zviša takt procesorja proti 4 GHz – testni primerek je to frekvenčno mejo dosegel presenetljivo zlahka, skladno z dvigom frekvence pa so se zvečale tudi zmogljivosti.

Ryzen 3 1200 nas je dodatno presenetil z varčnostjo in majhnim segrevanjem. Testni računalnik je v mirovanju vlekel iz vtičnice zgolj 44 W električne energije, polno obremenjen procesor ob preizkusu CineBench 11.5 pa je porabo zvečal do vsega 80 W. Pri tem je priloženemu hladilniku uspelo držati procesor na temperaturi vsega 43 stopinj Celzija, kar je impresivno.

AMD Ryzen 3 2200G

Cena: 100 EUR.

Za: Vsestranskost, navijanje, cena.

Proti: Nič.

Prvi predstavnik druge generacije procesorjev Ryzen je iz tabora APU, kar pomeni, da ima procesor v svoji sredici vgrajeno tudi grafično srce. AMD se je odločil za drzno potezo in v primeru procesorja Ryzen 3 2200G štirijedrnik sparil z grafičnim pogonom Radeon RX Vega in tako poskrbel za eno najzmogljivejših v procesor vgrajenih grafičnih rešitev. Ob upoštevanju cene procesorja, ki je postavljena na izredno privlačnih sto evrov, hitro postane jasno, da gre za pravi biser.

Inženirji so v letu in pol dodatno optimizirali Ryznovo srce, kjer so v primeru procesorja 2200G štiri jedra z delovnim taktom 3,5 GHz (procesor ga po potrebi samodejno dvigne na 3,7 GHz) in grafično srce Radeon RX Vega z osmimi cevovodi in delovnim taktom 1100 MHz. Procesor je več kot le kos pisarniškim opravilom. Po zaslugi zmogljive grafike ga ni prav nič sram pognati tudi najrazličnejše igre. Vgrajena grafika obožuje hiter delovni pomnilnik, zato velja temu procesorju pomnilnik tudi dodati (privoščite mu vsaj DDR4-3000). Samo za primerjavo: z vidika grafičnih zmogljivosti je vsaj enkrat, pogosto pa tudi dvakrat zmogljivejši od grafične rešitve UHD630, vgrajene v Intel Core i3-8100, kar je očitno tudi v praksi. Z Ryzen APU bomo lahko tekoče igrali praktično katerokoli spletno igro, nekatere tudi v polni visoki ločljivosti, z Intelovim procesorjem pač ne. Dodatna odlika je navijanje – meje testnega procesorja so zastale pri 3,9 GHz na računskem delu in pri 1600 MHz na grafičnem delu, kar je še dodatno izboljšalo uporabniško izkušnjo. Glede na vsestranskost in praktično nepremagljivo ceno modela AMD Ryzen 3 2200G je bila odločitev za tokratni zlati Monitor resnično lahka.

AMD Ryzen 5 1500X

Cena: 158 EUR.

Za: Zmogljivosti, navijanje.

Proti: Cena v primerjavi s šestjedrnikom.

AMDjeva odločitev, da za družino procesorjev Ryzen 5 prve generacije uporabi enako strojno zasnovo kot za modele Ryzen 7, je prvim močno pomagala. Štirijedrnik je zato praktično prepolovljen osemjedrnik, ki pa ima še vedno delujočih kar 16 MB predpomnilnika L3. Da ne bi hodil v zelje dražjim modelom, so mu inženirji le malce pristrigli delovne frekvence – osnovna je 3,5 GHz, »turbo« pa 3,7 GHz. Takšna dieta ima tudi pozitivne strani, saj je termalna ovojnica procesorja postavljena pri vsega 65 W. To v praksi občutimo kot razmeroma nizke delovne temperature, nižjo porabo energije in manj povzročenega hrupa priložene hladilne rešitve. AMD ga postavlja ob bok procesorju Core i5 7500 iz konkurenčnega tabora.

Trenutno najhitrejši štirijedrnik iz družine Ryzen se odreže skladno s pričakovanji, ko ga zalagamo z zahtevnimi opravili, kot so stiskanje podatkov, obdelava videa ali zvoka. Je tudi precej posrečena izbira za igričarje, saj nekoliko nižji takt ne pomeni bistveno slabše uporabniške izkušnje, zmogljivosti je še vedno dovolj. V navezi s solidno grafično kartico je igranje iger v polni visoki ločljivosti 1080p absoluten užitek, za preskok v višje ločljivosti (1440p, 4K) pa bi nemara raje izbrali šest- ali osemjedrnik in, seveda, karseda zmogljivo grafično kartico.

Z orodjem AMD Ryzen Master Utility nam je procesorju Ryzen 5 1500X delovni takt uspelo povečati do 4,0 GHz. Nekaterim uporabnikom bo všeč tudi spreminjajoča se barva osvetlitev hladilnika (bržkone tistim, ki imajo računalniška ohišja s pleksi steklom, vgrajenim v stranico).

AMD Ryzen 5 1600

Cena: 187 EUR.

Za: Cena, zmogljivosti.

Proti: Nič.

Ryzen 5 1600 je šestjedrni procesor z zelo visokimi zmogljivostmi, predvsem po zaslugi zelo razkošno odmerjenih 16 MB predpomnilnika L3, kar vsekakor pride do izraza v aplikacijah, ki podpirajo večjedrno zasnovo in večnitnost. V njih procesor dobesedno »poleti«. Šestjedrni Ryzen 5 1600 je zelo dostojen tekmec celo konkurenčnim modelom procesorjev Core i7, modele Intel Core i5 sedme generacije pa v večini aplikacij premaguje skoraj po tekočem traku.

AMD je 1600-tki namenil nekoliko nižje delovne takte, jedra procesorja delujejo s frekvenco 3,2 GHz in v pospešenem načinu celo 3,6 GHz. Za uporabnike, ki jim ni nikoli dovolj zmogljivosti, lahko zapišemo, da dvig napetosti procesorja zadostuje za doseganje taktov okoli 4,0 GHz, ustrezno se zvečajo tudi zmogljivosti. Tudi cena je s 187 evri nadvse konkurenčna. Ryzen 5 1600 je v kategoriji cena/zmogljivosti v izbrani aplikaciji trenutni tržni prvak. Piko na i postavi nizka poraba, termalna ovojnica procesorja je postavljena pri vsega 65 W (!), za šestjedrnik pa procesor postreže tudi s presenetljivo majhnim segrevanjem, zato mu bodo kakovostni zračni hladilniki zlahka kos – mi se nad delom tovarniško priloženega hladilnika ne moremo pritoževati – procesor se je tudi v lanski poletni vročini uspešno držal v zanj zdravem temperaturnem območju, obenem pa ni svojega dela nič kaj glasno oznanjal. Uporabniki, ki imajo radi čim tišje, a še vedno zmogljive računalnike, bodo veseli tudi tihega načina delovanja ventilatorja (če plošča ta profil podpira).

AMD Ryzen 5 2400G

Cena: 166 EUR.

Za: Računske in grafične zmogljivosti.

Proti: Cena v primerjavi z modelom Ryzen 3 2200G.

Procesor AMD Ryzen 5 2400G je dražji in zmogljivejši brat modela Ryzen 3 2200G, ki nas je preprosto navdušil. To pomeni, da ima tudi ta procesor nadvse dobre gene. V bistvu je bilo ključno vprašanje, ali lahko z dodatnimi zmogljivostmi upraviči kar 66 evrov višjo ceno. Procesorskih zmogljivosti je nekoliko več, za to poskrbijo nekoliko višji delovni takti (privzeto 3,6 GHz, turbo način pa kar 3,9 GHz), najopaznejša pa bo pohitritev v programih in aplikacijah, ki izkoriščajo večnitno zasnovo, saj lahko ta štirijedrni procesor obdeluje kar osem niti ukazov hkrati (model 2200G pa le 4). Preizkus v programu Cinebench je dokazal, da je AMD premagal »večno« rakasto rano, kjer je po zmogljivostih v enonitnih aplikacijah zaostajal za Intelom. Druga generacija vstopnih procesorjev Ryzen APU pa dokazuje, da je povsem na ravni Intelovega modela Core i3-8100, pri večnitnemu delu pa ga očitno prehiti.

»Nabildana« je tudi v procesor vgrajena grafika, saj v primeru procesorja Ryzen 5 2400G grafična sredica Radeon RX Vega premore 11 cevovodov in deluje s taktom 1240 MHz, kar ob privzetih nastavitvah pomeni, da je ta procesor v igrah od 10 do 20 odstotkov zmogljivejši od cenejšega modela. Dovolj? Za uporabnike, ki procesorjev ne navijajo, je lahko to odločilna razlika, sicer pa je razlika med zmogljivostmi, ko oba procesorja »ožamemo« do konca, bistveno manjša in vsekakor ne upraviči razlike v ceni. Kdor procesorja ne kupuje za občasno igranje, se bo težje odločil za Ryzen 5 2400G, saj je vrhunski šestjedrnik le dva desetaka dražji. Je pa res, da tisti potrebuje še ločeno grafično kartico ...

AMD Ryzen 7 1700

Cena: 280 EUR.

Za: Računske zmogljivosti, možnost navijanja.

Proti: Cena v primerjavi s šestjedrniki, nizek privzet delovni takt.

AMD vsekakor pridno skrbi za računalniške zanesenjake. Model Ryzen 7 1700 je najcenejši primerek v svoji družini in hkrati najcenejši osemjedrni procesor na trgu, saj stane vsega 280 evrov. Čeprav je cenovna razlika do šestjedrnikov kar precejšnja, jo bodo uporabniki, ki zahtevajo kar najvišje zmogljivosti, verjetno upravičili. AMD Ryzen 7 1700 je tako prava matematična zverinica, saj lahko 8 jeder obdeluje 16 niti ukazov, premore pa razkošno odmerjenih 16 MB hitrega predpomnilnika L3. To pomeni, da se bo odlično odrezal v aplikacijah, ki podpirajo večnitnost, posebej pri obdelavi videa in fotografij ali pa stiskanju podatkov – pa tudi pri rudarjenju kriptovalut. Vse našteto ob že kar neverjetno nizki termalni ovojnici 65 W!

V želji, da bi bila razlika med modeli v družini Ryzen 7 opaznejša, je AMD povlekel podobne poteze kot Intel – procesorju je znižal privzeti delovni takt na 3 GHz (ta ga nato lahko samodejno dvigne do 3,7 GHz), a je obenem uporabniku pustil veliko svobode. Odklenjen procesor pomeni, da se računalniški zanesenjaki lahko poljubno igramo z nastavitvami frekvence (potrebujemo le osnovno ploščo s sistemskim naborom B350 ali X370) in tako procesor pripravimo do delovanja pri višji frekvenci. Mi smo testirani primerek s priloženim zračnim hladilnikom prignali do 4 GHz, kar je tudi nekakšno povprečje AMDjeve trenutne litografije. Preizkus Cinebench sicer izpostavi manjšo slabost privzetih nizkih delovnih taktov v primeru poganjanja preprostih aplikacij, a tem Ryzen 7 seveda ni namenjen, nasprotno, čim bolj ga obremenimo (in navijemo), tem bolj se izkaže.

AMD Ryzen 7 1800X

Cena: 343 EUR.

Za: Računske zmogljivosti, možnost navijanja.

Proti: Cena.

Trenutno najzmogljivejši procesor iz družine Ryzen 7 (nova generacija bo na voljo že čez mesec dni) je model Ryzen 7 1800X, ki predstavlja najboljše iz AMDjevega »hleva«. 8 jeder obdeluje 16 niti, predpomnilnika je še vedno odličnih 16 MB, pa tudi delovni takti so višji kot pri cenejših modelih – procesor privzeto deluje s 3,6 GHz in samodejno dviga takt do 4 GHz, pri čemer porabi do 95 W električne energije. Žal procesorju AMD kljub visoki ceni ne prilaga procesorskega hladilnika, odločitev pa pojasni, da gre za procesor za tehnične zanesenjake, ki bi priloženi hladilnik v vsakem primeru zamenjali za zmogljivejšega po lastnem izboru. Torej velja ceni procesorja, tako kot v primeru Intelovih navijalskih procesorjev, dodati še ceno »spodobnega« hladilnika. Navijanje pokaže, da že sicer presneto hiter procesor nima več prav veliko rezerv – dosegli smo 4,2 GHz, pri čemer za razliko od najzmogljivejših Intelovih procesorjev ne daje občutka, da bi rad »zakuril« računalnik. Poraba je za zmogljiv osemjedrni procesor zelo spodobna – sploh če upoštevamo delo, ki ga opravi. Zmogljivejši procesor prej konča zahtevno nalogo in zmanjša porabo električne energije kot manj zmogljiv procesor, ki se z isto nalogo muči dlje časa ob sicer nekoliko nižji porabi. Večina iger žal še ne podpira več kot 4 procesorska jedra, zato procesor Ryzen 7 1800X v njih ni nič hitrejši od znatno cenejših procesorjev. Zato pa svoje mišice ponosno razkazuje vedno, ko je na vrsti »resna tlaka«. A kdor si želi najzmogljivejši procesor, naj vendarle počaka še kak mesec, na drugo generacijo procesorjev Ryzen, saj z njo zagotovo prihaja nov zmogljivostni prvak (ki morebiti ne bo bistveno dražji).

Intel Core i3-8100

Cena: 115 EUR.

Za: Računske zmogljivosti, cena.

Proti: Grafične zmogljivosti.

Intel ob AMDjevi uspešni ofenzivi ni mogel ostati miren. Že vstopni Ryzen 3 1200 je s štirimi jedri in odklenjenim množilnikom pometel s sedmo generacijo Intelovih modelov Core i3, ki so se zanašali le na dve jedri in tehnologijo Hyper Threading. Osma generacija (Coffee Lake) je tako morala biti precej boljša in v njej so največ pridobili prav modeli Core i3. Procesor Core i3-8100 je najcenejši tak primerek. Za 115 evrov prinaša spodobne računske zmogljivosti, a je obenem dovolj strojno omejen, da ne bo hodil v zelje dražjim bratom. Intel je namreč delovni takt štirijedrnega procesorja omejil na 3,6 GHz. To je tudi največ, kar zmore, saj ne premore tehnologije Turbo Boost. Za dodatno zavoro poskrbi manjša količina predpomnilnika L3, tega je le 6 MB, bližnji tekmeci Core i3-8350K in procesorji Ryzen 3 pa imajo po 8 GB. Uradna podpora pomnilniku se ustavi pri DDR4-2400, kar daje vedeti, da je ta procesor namenjen predvsem cenejšim konfiguracijam, ki bodo »službovale« v pisarniških okoljih ali pa pri povsem nezahtevnem domačem uporabniku. Vgradnja grafičnega srca Intel UHD Graphics 630 pomeni, da je grafični del ostal praktično enak tistemu iz prejšnje generacija, sta pa dodatni dve jedri znatno zvečali porabo energije, termalna ovojnica (TDP) je zdaj postavljena pri 65 W (Core i3-7100 jo je imel pri 51 W), torej novi procesorji vendarle niso pretirano varčni. Intel Core i3-8100 je sicer matematično razmeroma sposoben procesor, a bo igranje igric zahtevalo naložbo v dodatno grafično kartico, to pa nekako ne sovpada s poslanstvom bivanja v kar najcenejšem računalniku.

Intel Core i3-8350K

Cena: 175 EUR.

Za: Računske zmogljivosti, sposobnost navijanja.

Proti: Cena, grafične zmogljivosti, ni priloženega hladilnika.

Procesor Intel Core i3-8350K se od modela Core i3-8100 razlikuje po številnih lastnostih, ne le drugačni oznaki, četudi sodi v isti razred oziroma generacijo. Podobnosti se začnejo in končajo s tem, da ima procesor štiri računske sredice in lahko obenem obdeluje štiri niti ukazov (torej ne premore tehnologije Hyper Threading). Da bi upravičil 60 evrov višjo ceno, mu je Intel, kot že omenjeno, dodal nekaj več predpomnilnika (optimalnejša 2 MB po jedru) ter višji delovni takt – ta zdaj dosega okrogle štiri gigaherce. Intel je na zahtevo računalniških zanesenjakov procesorjem pustil odklenjen množilnik, kot pri vseh svojih procesorjih z oznako »K« na koncu imena. To pomeni, da jih je moč naviti. Nam je ob pomoči zmogljivega hladilnika uspelo delovni takt zvečati na zavidljivih 5 GHz. To je odličen dosežek za katerokoli procesorsko litografijo današnjega časa. Je pa res, da je treba tako navit procesor ustrezno hladiti, saj postane pošteno vroč, in se ne preveč ozirati na porabo energije – že sicer je termalna ovojnica postavljena za model Core i3 pri nezavidljivih 91W. Ker gre za procesor, namenjen z evri omejenim navijalcem, mu Intel ne prilaga hladilnika. To pomeni dodaten izdatek uporabnika, a hkrati omogoča izbiro. Za dodatno odpiranje denarnice bo poskrbela tudi zahteva po osnovni plošči s sistemskim naborom Z370 (edino čipovja Z podpirajo navijanje), kar tak sistem že precej nerazumno podraži – vsaj v primerjavi s tokratnim priporočilom glede zmogljivega procesorja. Kdo bo torej kupec procesorja Core i3-8350K? Človek, ki si želi 5 GHz, s katerim kar največ pridobi pri igrah in aplikacijah, ki obožujejo visok delovni takt, vsi drugi pa bodo posegli po šest- ali osemjedrnikih.

Intel Core i5-8400

Cena: 184 EUR.

Za: Šest jeder, računske zmogljivosti.

Proti: Nizek privzet delovni takt, grafične zmogljivosti.

Procesorji Intel iz družine Core i5 že vrsto let veljajo za najbolj posrečeno izbiro računalnikarjev, ki si želijo zmogljivega sistema, ki jim bo zvesto služil vrsto let. Osma generacija je prinesla dobrodošlo »darilo« v obliki dveh dodatnih jeder, najcenejši model Core i5-8400 pa je izdelovalec zelo posrečeno cenovno umestil, a obenem tudi oklestil. Uporabnik ima na voljo šest jeder, ki obdelujejo šest niti (torej tudi tu ni ne duha ne sluha o tehnologiji Hyper Threading). Da bi dosegli zastavljeno nizko termalno ovojnico 65 W, pa so inženirji omejili delovni takt procesorja na 2,8 GHz in mu namenili zgolj 1,5 MB predpomnilnika po jedru, torej se bodo res zahtevne naloge – npr. računanje kriptovalut – izvajale počasneje kot pri konkurentih. K sreči ob manjših obremenitvah (dokler ni dosežena omejitev porabe energije) procesor lahko dviga delovni takt – ob obremenitvi zgolj enega jedra tudi do 4 GHz. To pomeni, da bodo preprostejše in manj zahtevne aplikacije še vedno bliskovito hitre. V procesor vgrajena grafična rešitev Intel UHD Graphics 630 (čeprav s taktom do 1150 MHz) je še vedno zgolj povprečna, zato bo za resno delo (npr. s programi CAD/CAM) treba vpreči dodatno grafično kartico. Vsekakor pa lahko zapišemo, da je šestjedrnik, ki lahko doseže razmeroma visoke delovne takte, danes kar prava izbira za zahtevnejše uporabnike. Intelova krnitev je sicer poskrbela, da so razlike pri obdelavi fotografij ali videa ter stiskanju datotek v primerjavi z zmogljivejšimi modeli opazne, a je uporabniška izkušnja ob rabi vseh drugih manj zahtevnih aplikacij naravnost odlična – sploh upoštevaje ceno.

Intel Core i5-8600K

Cena: 255 EUR.

Za: Računske zmogljivosti, navijanje.

Proti: Cena, poraba energije, hladilnik ni priložen.

Intel Core i5-8600K je še eden izmed novih šestjedrnikov, a je tokrat namenjen računalniškim navdušencem, saj kot eden redkih procesorjev tega izdelovalca omogoča spreminjanje množilnika sistemskega vodila in tako višanje delovnega takta nad tovarniško privzete vrednosti. Osma generacija družine procesorjev Core i5 podpira tudi rabo nekoliko hitrejšega pomnilnika DDR4-2666 (kar je še vedno bistveno manj kot AMDjevi Ryzni), a že to pripomore k nekoliko večji prepustnostni pomnilnika (v dvokanalnem načinu je to 42,7 GB v primerjavi z 38,4 GB/s pri DDR4-2400, ki jih podpirajo procesorji Core i3).

Tudi procesor Intel Core i5-8600K ni deležen tehnologije Hyper Threading. Torej dobimo šest jeder, sposobnih obdelave šestih niti ukazov hkrati. Inženirji so imeli precej dela z energijsko lakoto, saj so ob osnovni frekvenci 3,6 GHz termalno ovojnico postavili pri 95 W. To je samo potrditev, kako dobro delo je opravil AMD. Intel Core i5-8600K sicer lahko ob manjših obremenitvah eno jedro samodejno pospeši do 4,3 GHz, če pa želi dvigniti vseh šest, se delovni takt zaustavi pri 4,1 GHz. Dokler mu, seveda, ročno ne pomagamo in zapovemo drugačnih številk. Preizkušeni primerek se je izkazal kot dober navijalec, saj je dosegel takt 5 GHz, a ob izjemno visokih in na dolgi rok nepriporočljivih temperaturah. Ker mu kot navijalskemu procesorju Intel ne prilaga hladilnika, svetujemo naložbo v vodno hlajenje, ki bo naviti procesor ob obremenitvi držalo v rangu med 70 in 80 stopinj Celzija. Čeprav je presneto hiter, Intel Core i5-8600K zahteva še drago ploščo, to pa močno podraži sestavljen računalnik, zato ga povprečnemu uporabniku ne moremo priporočiti.

Intel Core i7-8700

Cena: 320 EUR.

Za: Računske zmogljivosti.

Proti: Cena, delovne temperature, grafične zmogljivosti.

Procesor Intel Core i7-8700 je Intelov odgovor na AMDjeve osemjedrnike, čeprav je opremljen zgolj s šestimi jedri. Očitno je procesorski gigant ugotovil, da bi izdelava »civilnega« osemjedrnika v generaciji Coffee Lake postregla s »pečico«, zato je pač skušal narediti kar najboljši šestjedrnik. Tako šele družina Core i7 prinaša (nazaj) tehnologijo Hyper Threading, po zaslugi katere lahko vsako procesorsko jedro obdeluje dve niti ukazov hkrati – skupaj torej 12. Količina pomnilnika L3 je povečana na za šestjedrnik optimalnih 12 MB, podpora pomnilniku pa je ostala pri DDR4-2666. Da bi procesor ostal znotraj varčnih meja (TDP je zglednih 65 W), je Intel sprejel odločitev o zavrtem delovnem taktu – ta je privzetih 3,2 GHz – in strojno »mlačni« grafični sredici – spet je na delu Intel UHD Graphics 630, ki svoj delovni takt dvigne do frekvence 1200 MHz. Ne popolnoma obremenjen procesor lahko eno jedro pospeši do 4,6 GHz. To pomeni, da bodo preprostejše aplikacije še vedno »letele«. Obremenitev vseh jeder pa pošteno spoti procesor. Aplikacije za video obdelavo in testni program Prime 95, ki do skrajnosti obremeni procesor, so delovne temperature pognale preko 100 stopinj Celzija, zato velja ob izbiri tega procesorja resno razmisliti o vgradnji (zmogljivejšega, osnovni ne bodo dovolj!) sistema vodnega hlajenja, saj visoke temperature na dolgi rok ne škodijo le samemu procesorju, temveč tudi drugim vgrajenim komponentam, z osnovno ploščo vred. Žal Intelovo »pečico« v obliki Core i7 osme generacije težje priporočimo zahtevnejšim uporabnikom in računalniškim zanesenjakom, kaj šele vsem drugim.

Alternativa, pisana z veliko začetnico

Procesorji AMD že desetletja veljajo za alternativno izbiro tekmecem iz Intelovega tabora. A druga generacija procesorjev Ryzen argumentirano dokazuje, da si zasluži stopiti iz sence in zasijati v vsej luči.

Nova prišleka, procesorja AMD Ryzen 5 2600 in Ryzen 7 2700, sta le za malo zamudila naš veliki preizkus procesorjev, zato smo ju čez testne postopke pognali ločeno.

AMD se je pohvalno odločil, da bo z drugo generacijo procesorjev Ryzen uporabnikom dokazal, da so v svetu procesorjev še vedno možne več kot le nekajodstotne pohitritve iz leta v leto, česar nas je zadnja leta navajal Intel. Zato generacija procesorjev, ki se začno s številko 2xxx v imenu, prinaša lep kupček sprememb glede na prvi generacijo. Najočitnejša sprememba je napredek v proizvodnem postopku, saj so novi procesorji izdelani v 12-nm litografiji (prej 14 nm), kar je izdelovalcu omogočilo, da doseže še nekoliko višje delovne takte, a obenem ohrani porabo energije na enaki ravni. Termalna ovojnica tokrat preizkušenih 6- in 8-jedrnika je postavljena pri vsega 65W, kar je nadvse impresivno, zato se za razliko od konkurenčnega tabora ti procesorji ob večjih obremenitvah ne spremenijo v »pečice«. AMDjevi inženirji so poskrbeli še za dodatne optimizacije arhitekture Zen in dosegli zmanjšanje latenc pomnilnika in predpomnilnika, to pa prinaša še dodatne pohitritve, prav tako kot spremenjeni algoritmi dvigajo hitrosti na posameznih procesorskih jedrih. Oba procesorja sta v praksi predhodnika prehitela prav pri vsakem preizkusu (podrobnosti si oglejte v tabeli). Dobra novica je tudi ta, da je nova generacija procesorjev povsem združljiva s sistemskimi nabori prve generacije, torej bomo lahko nove procesorje uporabljali tudi na starejših (in vsaj zaenkrat znatno cenejših) ploščah s podnožjem AM4 – le strojno programsko kodo (BIOS) bomo morali posodobiti.

AMD Ryzen 5 2600 se zdi idealen procesor za zahtevnejšega uporabnika. 6-jedrnik lahko obenem obdeluje 12 niti ukazov, delovni takt pa uravnava med 3,4 in 3,9 GHz, torej mu sape zlepa ne zmanjka. Kot rečeno, je njegova termalna ovojnica postavljena pri 65 W, zato mu je priložen osnovni hladilnik Wraith Stealth, ki solidno opravlja svoje delo. Na dobrih 205 evrov ocenjeni procesor je v vsakem pogledu odličen procesor, posebej upoštevaje ceno, saj pri konkurenci za ta denar dobimo le zavrt štirijedrnik. Druga generacija procesorjev Ryzen pa je ohranila še eno prednost – odklenjen množilnik, zato lahko uporabniki z navijalsko žilico procesor pripravijo do delovanja pri še višji frekvenci od tovarniško določene. Naša zračno hlajena primerka sta se ustavila pri 4,2 GHz in tako ponudila znatno brezplačno pohitritev.

Procesor AMD Ryzen 7 2700 je trenutno drugi najzmogljivejši v AMDjevem taboru (zmogljivejši je le model 2700X), a obenem daleč najvarčnejši med zmogljivimi procesorji na trgu. Nizko lakoto po energiji je inženirjem uspelo doseči z razmeroma nizkim delovnim taktom, saj 8 jeder privzeto deluje s 3,2 GHz, ki pa jih procesor ob večji obremenitvi na račun tehnologije Precision Boost 2 lahko pospeši – do kar 4,1 GHz. Tudi zato je procesorju priložen zmogljivejši hladilnik Wraith Spire (deklariran do 95W), ki bo s svojo osvetlitvijo LED všeč predvsem igričarjem. Ryzen 7 2700 uradno podpira pomnilniške module DDR4-2933, a lahko seveda uporabimo tudi hitrejše. Rezultate na preizkusu smo dosegli z moduli DDR4-3400. Zmogljivosti procesorja lahko zgolj pohvalimo, doplačilo okroglih sto evrov za dodatni dve procesorski jedri (glede na model Ryzen 5 2600) pa bo upravičeno le pri najzahtevnejših uporabnikih, oziroma v okoljih, kjer se čas dobesedno spreminja v denar.

Za konec smo prihranili še eno dobro novico. AMD se zaveda, da procesorji zadnja leta niso več ozko grlo računalnikov, temveč so to postali diski in pogoni SSD. Zato se je v želji po zagotavljanju kar najboljše uporabniške izkušnje povezal s podjetjem Enmotus, ki izdeluje programsko opremo FuzeDrive. Ta sicer v AMDjevem svetu sliši na ime StorMI, priložena je vsem novim procesorjem druge generacije, deluje pa tako, da diske, pogone SSD in celo del delovnega pomnilnika (do 2 GB) združi v navidezno nov pogon, ki v praksi prinaša prednosti prav vseh naštetih. Za nameček se programska oprema od uporabnika še uči tipičnih vzorcev rabe in tako postane računalnik v nekaj dneh še hitrejši oziroma odzivnejši.

AMD Ryzen 5 2600

Cena: 205 EUR.

Za: Nizka poraba energije, cena.

Proti: Nič.

  

AMD Ryzen 7 2700

Cena: 302 EUR.

Za: Odlične zmogljivosti, nizka poraba energije.

Proti: Nič.

Kako smo preizkušali in kaj?

Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se navadno zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D-renderiranju in kodiranju video vsebin.

PassMark

Gre za program, ki je namenjen testiranju stabilnosti strojne opreme, a ker ima vgrajen svoj merilni program, ki se precej zanaša predvsem na matematične zmogljivosti procesorja, ga velja upoštevati le pri primerjavi računskih zmogljivosti. Več točk pri rezultatu pomni matematično zmogljivejši procesor.

CPU-Z

Program CPU-Z je namenjen pregledu vseh podrobnosti o posameznem procesorju, vgrajen pa ima tudi preizkusni program, ki nam postreže z oceno zmogljivosti obdelave posamezne niti ukazov in izkoriščanja vseh jeder in niti. Več točk pri rezultatu pomni matematično zmogljivejši procesor. V tabeli so tudi že rezultati nekaterih drugih procesorjev, torej lahko hitro preverimo, s katerimi se lahko meri naš primerek.

3D Mark

Program 3D Mark meri sposobnost grafičnega jedra pri izrisovanju 3D-podob, končni rezultat pa je delno odvisen tudi od matematičnih zmogljivosti procesorja, zato je dober pokazatelj, kaj lahko od posameznega procesorja pričakujemo v igrah.

Cinebench R15

Cinebench je program, namenjen preizkusu zmogljivosti procesorjev pri obdelavi/renderiranju vsebin 3D. Poleg procesorja dodobra namuči tudi grafično kartico, oziroma v procesor vgrajen grafični del. Gre za zelo realen pokazatelj zmogljivosti posameznega procesorja, saj program ni omejen z operacijskim sistemom (in so dobljene ocene na različnih OS primerljive med seboj), na voljo pa je za 32- in 64-bitne sisteme Windows kot tudi za Mac OS. Aplikacija podpira izvajanje do 64 hkratnih niti, zato tokratni preizkus še ni našel njenih meja, čeprav gre za enega najrazvitejših algoritmov za uporabo večjega števila procesorjev (oziroma njihovih jeder). Večja vrednost tudi tu pomeni boljši rezultat. Pri testiranju smo uporabili 64-bitno različico programa.

Kodiranje videa (X.264)

Za meritve hitrosti kodiranja videa po standardu X.264 smo uporabili program Handbrake 2017. Ločljivosti videa smo nastavili na 1920 x 1080 pik (FullHD, 1080p), stiskali pa smo video s 60 sličicami na sekundo. Kodirnik daje prednost kakovosti pred hitrostjo. Ker svoje delo opravlja v dveh prehodih, smo izmerili rezultat ob prvem prehodu in ga zapisali v tabelo. Rezultat je v izmerjenih sličicah na sekundo, višja vrednost pa pomeni boljši rezultat.

Igre

Za preizkus zmogljivosti procesorjev v igrah smo izbrali tri trenutno priljubljene naslove, in sicer Middle Earth: Shadow of War, Deus Ex: Mankind Divided in Hitman. Vsi imajo vgrajen tudi program za merjenje števila sličic na sekundo. Ker smo želeli pokazati, kako zmogljivi so današnji procesorji z vgrajeno grafiko (modeli prve generacije Ryzen so zato brez ocene), smo igro poganjali na nastavitvah, kakršne bi si želel povprečen igričar, in sicer v ločljivosti 1920 x 1080 pik in v majhnem številu izrisanih podrobnosti (low detail). Očitno je bilo, da bo z uporabno izkušnjo postregla le peščica procesorjev, praktično samo oba Ryzna druge generacije. Sami namreč za povprečno kakovost igranja določamo mejo 30 prikazanih sličic na sekundo, ki pa jih v polni visoki ločljivosti Intelove trenutne integrirane rešitve še niso kos (v ločljivosti 720p pa so se izkazale presenetljivo dobro).

Glede tolmačenja rezultatov v igrah namreč zagovarjamo naslednje scenarije:

manj kot 30 sličic na sekundo = zelo omejene možnosti igranja

30-40 sličic na sekundo = povprečna kakovost igranja

40-60 sličic na sekundo = dobra izkušnja igranja

več kot 60 sličic na sekundo = odlična igralna izkušnja

Poraba električne energije

Za konec smo procesorjem izmerili tudi porabo energije, in sicer kot porabo energije celotnega sistema – tako v mirovanju (ko računalnik pol ure ne počne nič), kjer so prišle do izraza tehnologije izklapljanja delov procesorja med mirovanjem, kot tudi pod polno obremenitvijo – to smo največkrat dosegli s kombinacijo programov OCCT (maksimalna obremenitev procesorja) in Furmark (maksimalna obremenitev grafičnega dela). Oba programa uporabnikom toplo priporočamo tudi v namene preizkušanja stabilnosti navitih procesorjev, saj znata hitro pokazati na morebitno nestabilno delovanje. Po eni uri smo odčitali največjo porabo na števcu, priključenem na električni vodnik napajalnika našega sistema.

Poleg opisanih osnovnih plošč in procesorjev smo pri preizkusu uporabili še dve palčki pomnilnika G.Skill RipJaws DDR4-3200 zmogljivosti 8 GB, pogon SSD GOODRAM Iridium PRO in napajalnik Corsair HX750 z zmogljivostjo 750W.

Zlati Monitor

Nagrado zlati Monitor tokrat podeljujemo najbolj vsestranskemu procesorju, modelu AMD Ryzen 3 2200G, saj ocenjujemo, da gre za najbolj uravnotežen procesor na trgu ta hip. Ponuja namreč solidne matematične in nadpovprečne grafične zmogljivosti. Zelo všeč nam je bila tudi funkcija, s katero preprosto nastavimo način njegovega delovanja (varčen ali zmogljiv) ali pa ga navijemo (sploh v navitem stanju nima konkurence glede parametra cena/zmogljivost). V dobro mu štejemo tudi učinkovit in tih hladilnik. Vse to dobimo za slabih sto evrov! Poleg tega je cena gradnje računalnika na AMDjevi platformi (plošči) nekoliko cenejša od Intelove alternative.

V razredu zmogljivejših procesorjev, po katerih bodo posegali zahtevnejši uporabniki, bi priporočili nakup modela AMD Ryzen 5 1600. Šestjedrnik lahko obdeluje 12 niti ukazov, velikanska količina predpomnilnika pa mu je v izdatno pomoč pri obdelavi videa, rudarjenju kriptovalut in seveda vseh drugih zahtevnih aplikacijah. Cena je s 170 evri nadvse ugodna, saj bo tudi njegov naslednik, ki prihaja v kratkem, verjetno precej dražji in (vsaj ob začetku prodaje) ne bo upravičil razlike v ceni glede na surove zmogljivosti.

Tabela [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki