Recept uresničevanja 5G-prihodnosti
Skoraj se že piše leto 2020 in mobilna omrežja 5G so vse bliže. In to ne le na papirju.
Vpeljava komercialno dostopnih mobilnih omrežij 5G se približuje celo hitreje, kot je bilo pričakovano. O njem ne dvomi skorajda nihče več, če zanemarimo tiste, ki trdijo, da so omrežja 5G škodljiva in nam bodo scvrla možgane. Ekonomski interes, ki vlada za novo tehnologijo, ima velik apetit. V analitski hiši IHS so izračunali (beri: ocenili), da naj bi implementacija omrežij 5G v naslednjih desetih letih pomenila kar 12 bilijonov ameriških dolarjev v svetovni gospodarski dejavnosti. Takšen promet, ki ga bo čim več podjetij želelo imeti med svojimi prihodki, bo predvsem posledica nezaustavljive širitve nabora mobilnih aplikacij, storitev in naprav interneta stvari, ki jih lahko pričakujemo v vseh panogah gospodarstva.
Mnogi telekomunikacijski operaterji po svetu še vedno gradijo omrežja 4G in se hkrati sprašujejo, kako postaviti in unovčiti omrežja 5G. Združenje operaterjev GSMA je prejšnji stavek podkrepilo z oceno, da se bodo naložbe mobilnih operaterjev v omrežje v obdobju 2017–2020 zmanjšale za skoraj 15 odstotkov v primerjavi s preteklim štiriletnim obdobjem. Zakaj? Ker upada povprečni zaslužek na uporabnika. To pa pomeni, da bodo operaterji prisiljeni graditi nova omrežja 5G z manj denarja, pri čemer še vedno poskušajo v celoti uresničiti svoje namere z naložbami v omrežja 4G in LTE.
Povsem nova tehnologija je vedno bila draga, zato večina operaterjev, ki niso v zavidljivi finančni kondiciji, išče drugačne rešitve – inovativne dobavitelje opreme, ki bi jim omogočili manjše postavitve omrežij 5G, da lahko vsaj začnejo razvoj novih mobilnih storitev in omejeno novačenje uporabnikov. Jasno je že, da omrežja 5G ne bodo vseprisotna ob svoji splavitvi, saj kaj takega preprosto ni mogoče niti za miniaturno državico, kakršna je Slovenija, kaj šele za večje države.
Operaterji, ki so zgledno postavili omrežja LTE, bodo v določeni prednosti, saj jih po vsej verjetnosti ne bo zavirala še podatkovna hrbtenica, sestavljena iz optičnih vodnikov in podatkovnih centrov, na katerih temelji večina programsko opredeljenih storitev zagotavljanja povezljivosti. Virtualizirana omrežja in odprte strojne platforme bodo najcenejša pot zagotavljanja omrežij 5G, poleg tega pa takšna arhitektura vrača nadzor v roke operaterju in je cenejša od nakupa že sestavljene rešitve posameznega ponudnika.
Tehnični izziv ponudnikov omrežij 5G je jasen: v učinkovitejše in gostejše omrežje morajo spraviti več podatkov. To je rešljivo. Mobilne platforme nove generacije združujejo programsko opredeljena omrežja (SDN), virtualizacijo omrežnih funkcij (NFV), povsod dostopno robno računalništvo (MEC) in oblačna radijska omrežja. Vse našteto je z nekaj iznajdljivosti uresničljivo tudi z relativno ugodnimi skupnimi stroški lastništva (TCO), posebej če nekaj izmed naštetih gradnikov operater že premore in uporablja. Študija podjetja Mavenir ugotavlja, da so oblačna radijska omrežja v povprečju z vidika TCO kar 42 odstotkov cenejša od klasičnih baznih postaj – ocena je izdelana v petletnem obdobju, ki predstavlja nekakšno zlato sredino njihove življenjske dobe.
Zahtevnejši je ekonomski izziv: kako to prodati uporabnikom. Omrežja 5G bodo dolgoročno postala motor rasti in prihodkov, a bo potrebne nekaj domišljije in znanja, kako ustvariti mobilne storitve, za katere bodo uporabniki pripravljeni plačati (več). V spodnji tabeli si lahko ogledate, kaj lahko na posameznih področjih pričakujemo na poti v dobo omrežij 5G.