Osem milijonov ljudi in štirinajst alarmov – zakaj nekatere aplikacije za covid 19 molčijo

Objavljeno: 25.8.2020 | Kategorija: Na zvezi | Revija: September 2020

Ko je Francija uvedla svojo aplikacijo StopCovid za digitalno sledenjem stikom, je marsikdo pomislil, da bi lahko pomenila prelomnico za državo, v kateri divja virus te bolezni. Aplikacijo sta v zelo kratkem času naložila dva milijona prebivalcev in minister za digitalne zadeve Cédric O je povedal, da že od prvih uporabnikov pomaga pri izogibanju okužbam, bolezni in s tem smrti. A navdušenje uradnih predstavnikov države se je hitro ohladilo, ko se je pokazalo, da je aplikacija v prvih treh tednih na morebitno izpostavljenost koronavirusu opozorila le 14 ljudi.

Charlotte Jee, MIT Technology Review

»Zgodba s tem še ni končana,« je v svojo obrambo povedal minister O. »Aplikacijo še vedno izboljšujemo.«

V Avstraliji je še slabše. Tamkajšnja aplikacija Covidsafe, ki so jo predstavili aprila, je uporabilo veliko več uporabnikov – šest milijonov od 25 milijonov prebivalcev. Kljub temu je njen vpliv celo še manjši. V zvezni državi Viktorija ni odkrila niti enega stika, ki ga ne bi ugotovili že ročni sledilci, so zapisali na tehnološkem spletišču Gizmodo.

Opisano ne zveni ravno spodbudno, vendar molk aplikacije sam po sebi ni nujno znamenje neuspešnosti.

Del kritike je mogoče pripisati prevelikim pričakovanjem zaradi glasne reklame. Začetna osredotočenost na aplikacije za sledenje stikom je bila logična: na cepivo bomo morali čakati še več mesecev, če bo znanstvenikom sploh uspelo odkriti učinkovito. Aplikacije so zato veljale za čudežno zdravilo, čeprav so nekateri poznavalci vztrajno trdili, da so le eno od številnih orodij, s katerim bi se lahko bojevali proti virusu.

Tudi na matematični ravni majhno število opozoril ni presenečenje, trdi Jon Crowcroft, predavatelj o komunikacijskih sistemih na univerzi v Cambridgeu. Majhno število primerov bolezni pomeni, da ljudje spoštujejo medsebojno varnostno razdaljo, in če gostota uporabnikov aplikacije v takšnih razmerah ni velika, ne moremo pričakovati nenehnega oglašanja alarma, je poudaril.

»Matematika pri številu opozoril je preprosta: če odstotek ljudi zboli za covidom 19 in so vsi testirani, a le odstotek ljudi uporablja aplikacijo, je možnost, da sta tako testiranec kot izpostavljeni stik uporabnika aplikacije, ena proti 10.000, zato je stopnja opozoril 10.000-krat manjša od števila primerov,« je pojasnil Crowford. (Ko je, na primer, v državi Viktorija alarm zabrnel 21-krat, so v državi beležili le 350 primerov covida 19.)

Vendar je tudi z rožnatimi očali očitno, da med obljubami in dejanskim delovanjem aplikacij zeva velik razkorak. Kje se je zalomilo?

Tehnično nerodne

Najprej bi si bilo dobro ogledati podobnosti med storitvama. Tako Francija kot Avstralija sta zavrnili model, ki sta ga predstavila Google in Apple, v katerem se podatki zaradi zagotavljanja zasebnosti shranjujejo na uporabnikovem telefonu, in sta se raje odločili za centraliziran pristop, po katerem se podatki o uporabniku pošiljajo na oddaljene strežnike. To je problematično, ker sta Google in Apple omejila, kaj bluetoothove centralizirane aplikacije za analizo podatkov lahko počnejo v ozadju.

Michael Veale, predavatelj o digitalni politiki na univerzitetnem kolidžu v Londonu, je zagato strnil tako: »Malo telefonov odkrijejo zato, ker bluetooth v ozadju ne deluje. Vzrok za to pa je, ker se niso odločili za decentraliziran pristop.«

Takšne razmere so pripomogle k vrsti drugih tehničnih zagat. Avstralska aplikacija na nekaterih napravah deluje le četrtino časa, sploh na iphonih. Bluetoothova seznanitev oziroma tako imenovani »stisk dlani«, nujen za zaznavanje bližine dveh telefonov, ne deluje, če je zaslon telefona zaklenjen. Ravno ta težava je bila razlog, da so v Veliki Britaniji opustili svojo aplikacijo (in ni znano, ali jo bodo nadomestili z drugo).

Aplikacija brez sistema Google/Apple bi lahko delovala le, če bi uporabnik naokrog hodil kot med lovljenjem pokemonov s telefonom v dlani, z vključeno aplikacijo in ne da bi telefon uporabljal za karkoli drugega.

»To v praksi pomeni, da bi aplikacija za sledenje brez obremenjevanja uporabnikovega sistema lahko delovala le, če bi uporabnik naokrog hodil kot med lovljenjem pokemonov s telefonom v dlani, z vključeno aplikacijo in ne da bi telefon uporabljal za karkoli drugega,« je povedal neki raziskovalec, ki ni neposredno sodeloval pri razvoju katere od omenjenih aplikacij in je želel ostati anonimen.

Preveč zadržane

Težavo morda še dodatno zaostruje pretirano zadržan pristop, s katerim se želijo izogniti tveganju pretiranega obveščanja, je povedal Crowcroft. Pomisleki, da bi zaradi preveč občutljivega alarma povzročili predvsem paniko, so pripomogli, da aplikacije upoštevajo le ljudi, za katere je izjemno veliko možnosti, da so bili dalj časa v tesnem stiku – torej ne tudi mimoidočih v trgovini, na primer. »Pri nekaj aplikacijah so veliko pozornost namenili temu, da bi se izognili prepogostim lažno pozitivnim obvestilom, zato so izjemno konservativne,« je pojasnil.

Poleg tega tako avstralsko kot francosko aplikacijo pestijo težave z zmogljivostjo in s hrošči. Uporabniki se pritožujejo, da francoska aplikacija preveč obremenjuje baterijo, kar je verjetno razlog, da jo je na stotine tisoč ljudi že odmestilo.

»To je največja past za razvijalce: zaradi ene napake uporabniku zmanjka baterije,« je povedal Andrew Eland, ki je še pred kratkim kot direktor inženiringa delal pri Googlu in nato v DeepMind Healthu. Nekateri uporabniki pravijo, da se aplikacija StopCovid pogosto sesuje in jo je treba vnovič aktivirati vedno, ko spet vklopijo telefon.

Želja po izboljšavi

Kaj se lahko naučimo iz tega? Bluetooth je izjemno zapletena tehnologija, a je brez Applovega in Googlovega sistema peklensko težko razviti aplikacijo za sledenje stikom. Če države želijo aplikacijo dobiti čim prej, bi bilo morda dobro, da se ne odločijo za centraliziran sistem oziroma karkoli drugega, kar povzroča tehnične težave. Pametno bi bilo razmisliti o vnovični uporabi programske kode za aplikacijo v drugi državi, če se je aplikacija izkazala za uspešno – na primer nemško odprtokodno aplikacijo Corona-Warn, ki jo je od 15. junija, ko so jo predstavili, preneslo več kot 15 milijonov ljudi od 83 milijonov prebivalcev (slovenska aplikacija bo v resnici prevedena nemška aplikacija, op. ur.).

Skrivnostnost in izjemnost sta slaba kombinacija, ko gre za razvijanje aplikacij, s katerimi je mogoče slediti stikom.

Uporabniki se pritožujejo, da francoska aplikacija preveč obremenjuje baterijo, kar je verjetno razlog, da jo je na stotine tisoč ljudi že odmestilo.

In ne nazadnje se mora javnost zavedati, da bodo aplikacije za sledenje stikom le kamenček v mozaiku boja proti koronavirusu, ne pa čudežna rešitev za vse težave.

Eland je zato dodal: »Če bi res radi čim učinkoviteje vložili čas in denar v tehnologijo za iskanje in sledenje koronavirusnim okužbam, bi se bilo verjetno pametneje osredotočiti na učinkovitejše ročno iskanje stikov in njihovo sledenje.«

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki