Kakšen računalnik kupiti?

Objavljeno: 24.12.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Januar 2019

Klasičnih osebnih računalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta resda proda manj kot nekdaj, a imajo na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.

Osebni računalniki niso več tako zelo iskane naprave, kot so bili še pred nekaj leti. A se ne dajo, razvoj tudi na tem področju nezaustavljivo napreduje. Čeprav konkurenti, predvsem prenosni računalniki in tablice, v en glas vpijejo, kako bolj prilagodljivi in priročni so zavoljo svoje oblike in zasnove, vsi pozabljajo eno: tudi osebni računalniki so v svoji namizni različici še kako prilagodljivi, in sicer na področjih, ki skozi oči določenih skupin uporabnikov štejejo vsaj dvojno. Osebni računalniki – »namizni« ali »podmizni« – tako niso omejeni glede procesorske moči ali količine pomnilnika. Odvisno od naših potreb si lahko omislimo miniaturen sistem, ki bo skrit na hrbtni strani računalniškega monitorja in bo deloval tako tiho, da bomo pravzaprav pozabili nanj, ali pa si na delovno mizo postavimo podatkovni center v malem. Če radi igramo najnovejše računalniške igre na dveh ali treh zaslonih v polni visoki ali celo še višji ločljivosti, oziroma menimo, da je koristno, če k sebi pretočimo čim večji del medmrežja, nam praktično ostane samo ena prava izbira – osebni računalnik. A tudi med tema skrajnostma je cel spekter uporabnikov, ki imajo namizne računalnike raje od prenosnih.

V nadaljevanju predstavljamo svojo trenutno izbiro namiznih računalnikov za tipične skupine uporabnikov oziroma namene rabe. Objavljamo računalniške sestave, ki bi si jih sestavili sami. Če nismo vešči sestavljanja računalnika (ta je sicer na ravni zlaganja kock Lego), lahko to zaupamo računalniški trgovini. Cene sestavljanja računalnika se gibljejo od 20 do 30 evrov.

Sestavljanje računalniških komponent je podobno sestavljanju kock Lego. A nekaj predznanja je vsekakor dobrodošlega, drugače je treba najprej prebrati navodila.

Računalnik za najmanj zahtevne uporabnike

Napredek na področju razvoja računalniških komponent ima zelo dobrodošlo posledico predvsem za najmanj zahtevne uporabnike. Ti že sicer ne potrebujejo pretiranih zmogljivosti, zato jim tipično zadostujejo že najcenejše komponente s cenikov. Kljub temu pa gre tudi v primeru komponent z začetka cenovne lestvice poiskati uravnoteženo sestavo. In ne varčevati do skrajnosti – na splošno še vedno velja, da mora biti računalnik uravnotežen, drugače bo njegovo ozko grlo še bolj prihajalo do izraza.

Danes so že najcenejši računalniški sistemi dovolj zmogljivi za več kot zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema in večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi oziroma urejanju kakšnega dokumenta. Če pa uporabniki sodijo le med tiste, ki na računalniku praktično nič ne ustvarjajo, temveč le »konzumirajo«, torej prebirajo/gledajo/poslušajo vsebine, velja morebiti razmisliti tudi o nakupu tablice.

Najmanj zahtevnim uporabnikom priporočamo nakup sistema, sestavljenega dvojedrnega procesorja (AMD ali Intel) z vgrajeno grafiko in cenejše, a s priključki dobro založene osnovne plošče. Daleč najbolj posrečena in uravnotežena izbira ta hip se nam zdi procesor AMD Athlon 200GE, ki za odšteti denar prinaša res veliko matematičnih in grafičnih zmogljivosti. Štirje gigabajti pomnilnika bodo več kot zadostovali za vsakdanja opravila. Diske z zmogljivostmi hrambe podatkov, manjše od enega terabajta (1 TB), se danes že težko dobi, zato smo izbrali prav to vrednost. K sreči so doplačila za večjo zmogljivost (2 TB) sorazmerno majhna, zato velja o njih resno razmisliti, če nameravamo v računalniku vendarle hraniti večjo količino fotografij ali video posnetkov oziroma drugih datotek. In nasprotno, če nimamo večjih potreb po hrambi večpredstavnih datotek in imamo opravka predvsem s pisarniškimi dokumenti, potem priporočamo vgradnjo pogona SSD, saj bo z njegovo pomočjo računalnik deloval še precej bolj odzivno. Glede na trenutno zelo ugodne cene pogonov SSD bi veljalo razmisliti o takšnem z zmogljivostjo vsaj 120 GB.

Za računalnik, ki naj preprosto deluje, ni treba izbrati niti velikega, niti dragega ohišja. Dovolj bo že, če pri trgovcih z računalniško opremo izberemo model ohišja, katerega zunanja podoba nam je všeč, v ohišje pa je že vgrajen napajalnik. Moč napajalnika zaradi nezahtevnih komponent ni pomembna, zadostoval bo že 200 W napajalnik, morebiti velja preveriti, ali ima vgrajen večji ventilator (premera 12 ali 14 cm), saj so ti v praksi nekoliko tišji. Če uporabnik računalnika ne uporablja več ploščkov, je tudi nakup optičnega pogona odveč. V nasprotnem primeru pa pač dodamo slaba dva desetaka, da nam prodajalec v računalnik vgradi zapisovalnik DVD.

Zavedamo se, da je večina povprečnih uporabnikov vajena okenskega okolja. Prav zato velja skupaj z novim računalnikom kupiti tudi eno izmed osnovnih različic operacijskega sistema Microsoft Windows, pri čemer druge izbire kot Windows 10 praktično ni več. Poleg tega je delo s takim računalnikom bržkone lažje kot privajanje uporabnika na katerega izmed brezplačnih operacijskih sistemov. Takšna sestava računalnika bo žep posameznika izpraznila za 200 do 350 evrov, temu znesku pa je seveda treba dodati še izdatek za tipkovnico, miško, monitor in morebitne zvočnike (če niso že vgrajeni v računalniški monitor).

Predlagana zasnova računalnika:

Plošča s sistemskim naborom AMD A320 oziroma Intel H110

Procesor AMD Athlon 200GE ali Intel Pentium G4560

Pomnilnik 4 GB DDR4 2133 ali 2400 MHz

Disk zmogljivosti 1 TB ali pogon SSD zmogljivosti 120 GB

Ohišje z vgrajenim napajalnikom (200 do 420 W)

Zapisovalnik DVD (kot možnost)

Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (kot možnost)

Cena: od 200 do 350 evrov

Vsestranski domači računalnik

Sestava vsestranskega domačega računalnika je vedno velik izziv, saj mora biti kos tako nadobudni mladini kot staršem. Sposoben mora biti zadovoljivo poganjati tudi kakšno zahtevnejšo aplikacijo in novejše igre, seveda ne ob vklopljenih vseh grafičnih posladkih, ki jih te ponujajo. Računalnik, ki bo vsakdanja opravila opravil hitro in zlahka ter otrokom omogočil priložnostno igranje iger, torej.

Sestavo, ki nas bo veljala približno od 200 do 250 evrov več kot računalnik za manj zahtevne uporabnike, bodo najbolj podražili zmogljivejši procesor in dražja plošča ter grafična kartica. Da bo računskih zmogljivosti dovolj za praktično vse naloge, ki jih računalniku lahko zadajo člani sodobnega gospodinjstva, velja računalnik opremiti z zmogljivim štiri- ali šestjedrnim procesorjem. Poldrugi stotak, naložen v matematično srce računalnika, namreč jamči, da bo ta več let kos zadanim nalogam, kakšno drugo komponento pa bomo morebiti vmes že nadgradili. Če si omislimo predlagani procesor AMD, ga velja založiti tudi z nekoliko hitrejšim delovnim pomnilnikom (3000 MHz DDR4 ali hitrejšim), saj bomo tako znatno pohitrili tudi delovanje v procesor vgrajene grafične rešitve. Pomnilnik se počasi vendarle ceni, zato bi sami izbrali kar kombinacijo 2 x 4 GB, več v življenjski dobi računalnika zlepa ne bomo potrebovali. Tudi pri osnovni plošči ne gre pretirano varčevati in velja izbrati model s kopico priključkov (USB3, SATA3, 7,1 zvok, Gigabit LAN), saj so prav družinski računalniki v praksi v povprečju vklopljeni najdlje časa.

Izbiri ohišja navadno ne posvečamo pretirane pozornosti. A tudi v majhna ohišja je moč vgraditi (skoraj) vse komponente, le nekoliko previdnejši moramo biti pri njihovi izbiri. Daljše grafične kartice pogosto ne pridejo v poštev.

Če igranje grafično zahtevnih iger ni na seznamu želja, si prihranimo izdatek za grafično kartico. Slednjo lahko po potrebi še vedno kadarkoli dokupimo in vgradimo v računalnik. Če pa bi mladež s prijatelji kljub temu rada odigrala kakšno sodobno strelsko igro ali digitalno pustolovščino, ki tisto pravo izkušnjo ponujajo šele s sliko visoke ločljivosti, se velja kar takoj odločiti za nakup grafične kartice. Z vidika uravnoteženosti računalnika svetujemo, da je izdatek za grafično kartico primerljiv z zneskom, ki ga bomo odšteli za procesor (torej med 150 in 200 evrov). Za ta denar so trenutno najbolj priljubljene kartice AMD Radeon RX560, RX570 ter Nvidia GeForce GTX 1050 in GTX 1050 Ti, pa tudi GTX 1060. Seveda na področju grafike večji denarni vložek v igrah prinese večje število prikazanih sličic na sekundo, zato velja premisliti, ali ne bi družina z zahtevnimi najmlajšimi člani gospodinjstva nemara raje posegla po igričarskem računalniku (če ji to seveda dovoljuje družinski proračun).

Večje število družinskih članov navadno hrani več podatkov kot posameznik, zato bo naložba v disk večjih zmogljivosti še kako dobrodošla. Priporočamo vsaj disk zmogljivosti 2 TB, a če se pokaže potreba po še več prostora, je dobro vedeti, da je diske v računalnik razmeroma enostavno dodati. V družinski računalnik je zelo priporočljivo vgraditi tudi pogon SSD, saj bo ta znatno pohitril odzivnost računalnika, pa četudi je le manjših zmogljivosti (npr. 120 GB, priporočamo sicer 240 GB) in so v njem nameščeni le operacijski sistem ter pogosto uporabljane aplikacije in igre (večpredstavne datoteke pa se hranijo na disku).

Predlagana procesorja in grafični kartici še vedno ne sodijo med potratnejše primerke, kar zadeva električno energijo, zato omenjene komponente še vedno lahko delujejo tudi na najcenejših napajalnikih, ki jih danes izdelovalci prilagajo cenovno ugodnim računalniškim ohišjem. Če pa gledamo malo v prihodnost in možnosti nadgradnje ter razširitev, potem morebiti velja razmisliti o nekoliko močnejšem napajalniku, a brez pretiravanja, 550 W moči bo dovolj za praktično vsak domači računalnik. Tudi v primeru družine je zgodba z izbiro operacijskega sistema podobna kot pri manj zahtevnih uporabnikih. Priporočamo okenski operacijski sistem, pri čemer staršem svetujemo, da ima vsak družinski član svoj uporabniški račun. Prav tako priporočamo, naj bo v vsak družinski računalnik nameščen protivirusni program, četudi brezplačen.

Predlagana zasnova računalnika:

Plošča s sistemskim naborom AMD A320 ali B450 oziroma Intel H310 ali B360

Procesor AMD Ryzen 2400G ali Intel Core i3-8100 (osnovne potrebe) oziroma AMD Ryzen 5 2600 ali Intel Core i5-8500 (zahtevnejše potrebe)

Pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 2666 ali 3000 MHz

Disk zmogljivosti 2 TB in/ali pogon SSD zmogljivosti 240 GB

Grafična kartica AMD Radeon RX560 ali RX570 ali Nvidia GeForce GTX 1050 Ti ali GTX 1060

Ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 420 do 550 W)

Zapisovalnik DVD (kot možnost)

Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (kot možnost)

Cena: od 550 do 800 evrov

Igričarski računalnik za povprečne igričarje

Posebno mesto med računalniki imajo seveda računalniki za igre. Sodobne igre so grafično in matematično nadvse zahtevne, še posebej, če jih želimo igrati v polni visoki ločljivosti (ali še višji) in na več računalniških zaslonih. Temu primerna mora biti tudi sestava računalnika, v katerem ima osrednjo vlogo grafična kartica, pa tudi vse druge komponente morajo biti podrejene predvsem hitrosti. Recept za dober igričarski računalnik sestavljajo naslednje komponente: zmogljiv večjedrni procesor z visokim delovnim taktom, obilo pomnilnika, zmogljiva grafična kartica in pogon SSD. Kaj torej izbrati? Zmogljivih procesorjev na trgu ne manjka, precej manj pa je obenem še sorazmerno cenovno dostopnih. Trenutno bi sami pogledovali predvsem po šestjedrnikih, saj večina iger še vedno ne zna izkoriščati bistveno več kot dveh ali štirih jeder. To pa ne pomeni, da se stanje že jutri ne bo spremenilo. Prav tako si noben igričar ne želi, da bi bil osrednji procesor ozko grlo računalnika. Glede na današnje zahteve jo bomo odnesli precej ceneje in tiše z izbiro AMDjevega procesorja Ryzen, ki je cenejši in energijsko varčnejši od tekmeca Core i5 iz Intelovega tabora, pa še greje se bistveno manj. Igričarski računalniki potrebujejo vsaj 8 GB delovnega pomnilnika, tudi hitrost pomnilnika ni zanemarljiva – čim višje hitrosti dosega pomnilnik DDR4, tem bolje. Podobno strojno zasnovo kot igričarji potrebujejo, denimo, tudi oblikovalci videa, grafiki, inženirji. Na splošno velja v takšne računalnike namestiti tudi večjo količino pomnilnika, priporočamo vsaj 8 GB (par 4 GB modulov) ali kar 16 GB, oziroma več, odvisno od požrešnosti aplikacij, s katerimi imamo opravka.

Zmogljiv procesor v vsakem primeru zahteva že sama zmogljiva grafična kartica, saj le ob močnem procesorju lahko pokaže, kaj vse zna in zmore. Med zmogljivejše grafične kartice lahko uvrstimo modele AMD Radeon RX580 in RX590 ter Nvidiine predstavnike GeForce GTX 1070, GTX 1070Ti ter GTX 1080. Te grafične kartice se praktično ne ustrašijo nobene igre, zadovoljstvo uporabnikov pa je lahko še večje, če igre v visoki ločljivosti igrajo na veliki sliki, prikazani na več računalniških zaslonih. Pri izbiri osnovne plošče pazimo, da omogoča vgradnjo dveh grafičnih kartic, saj nam bo to olajšalo nadgradnjo sistema, če bi se naš apetit po grafiki še povečal.

Računalniki, namenjeni igričarjem, so v očeh povprečnih ljudi navadno videti »kičasto«, mišičasta zunanjost se nadaljuje tudi v elektronskem »drobovju«.

Daleč največjo splošno pohitritev delovanja prinese vgradnja pogona SSD, saj so diski pogosto ozko grlo sodobnih računalnikov. Igričarjem in drugim zahtevnejšim uporabnikom zato priporočamo nakup pogona SSD zmogljivosti 240 GB (ali večjega), saj šele modeli z večjimi zmogljivostmi dosegajo deklarirane hitrosti. Za večino preostalih podatkov in datotek pa velja vgraditi še disk zmogljivosti 2 TB ali večjega.

Ohišje naj igričarji izberejo po svojem okusu, nekaj več pozornosti pa velja nameniti izbiri kakovostnega napajalnika. Za zanesljivo poganjanje sistema z vgrajenimi požrešnimi grafičnimi karticami pridejo v poštev dražji napajalniki moči 550 W do 750 W. Če nameravamo v računalnik vgraditi dve ali celo tri zmogljive grafične kartice, izberemo še zmogljivejši model napajalnika.

Predlagana zasnova računalnika:

Plošča s sistemskim naborom AMD B450 ali Intel Z370

Procesor AMD Ryzen 5 2600 oziroma Intel Core i5-8500

Pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 3000 MHz ali zmogljivejši

Disk zmogljivosti 2 TB, pogon SSD zmogljivosti 240 GB

Grafična kartica AMD Radeon RX580 ali RX590 ali Nvidia GeForce GTX 1070 ali GTX 1080

Ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 550 in 750 W)

zapisovalnik DVD ali bralnik blu-ray (kot možnost)

Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (kot možnost)

Cena: od 900 evrov naprej

Igričarski računalnik za zahtevne igričarje

Kdor bi rad igral najnovejše naslove iz sveta iger pri ultra visoki ločljivosti ali pa na več računalniških zaslonih, bo seveda moral seči še nekoliko globlje v žep. Zahtevnim igričarjem priporočamo izbor osemjedrnega procesorja (pri čemer je AMDjev model precej bolj racionalna izbira) ter 16 GB zelo hitrega pomnilnika, piko na i pa bo dodala resnično zmogljiva grafična kartica. Tu se velja omejiti le na AMDjevo serijo RX Vega (modela 56 ali 64) oziroma predvsem na zmogljive kartice Nvidia GeForce, posebej modele GTX 1080 Ti ali novejše RTX 2080. Za doseganje absolutno najvišjih hitrosti velja vgraditi tudi bliskovito hiter pogon SSD, in sicer takšnega pasme NVMe (na vodilu m.2).

Takole je videti nabor komponent za »pošten« igričarski računalnik.

Predlagana zasnova računalnika:

Plošča s sistemskim naborom AMD B450 ali Intel Z390

Procesor AMD Ryzen 7 2700X oziroma Intel Core i7-9700K

Pomnilnik 2 x 8 GB DDR4 3000 MHz ali zmogljivejši

Pogon SSD zmogljivosti 480 GB vrste NVMe (ali zmogljivejši)

Grafična kartica AMD Radeon RX Vega 56 ali Vega 64 ali Nvidia GeForce GTX 1080 Ti ali RTX 2080

Ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 550 in 750 W)

Zapisovalnik DVD ali bralnik ploščkov blu-ray (kot možnost)

Operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (kot možnost)

Cena: od 1500 evrov naprej

Monitor, tipkovnica in miška so (zelo) pomembni

V praksi večkrat opazimo, da uporabniki sami namenijo veliko pozornosti in evrov računalniški »škatli« in komponentam v njej, varčujejo pa pri monitorju in tipkovnici (redkeje pa pri miški). Napaka. Prav vsi trije omenjeni izdelki določajo našo uporabniško izkušnjo, saj bo tudi najboljša grafična kartica na nizkocenovnem monitorju kazala slabšo sliko, kot je je sposobna. Pri ceneni miški pa bosta trpela naše zapestje in natančnost premikov v igrah. Razumemo, da manj zahtevni uporabniki kljub temu ne potrebujejo vrhunskih monitorjev, a pri izboru monitorja vendarle ne gre pretirano varčevati. 22-palčni monitorji so že zelo dostopni, tudi 24- in 27-palčni modeli s sliko polne visoke ločljivosti (1080p) niso pretirano draga naložba. Vsem igričarjem in drugim, ki kaj dajo na kakovostno sliko, svetujemo izbor monitorja z matriko IPS (oziroma eno njenih izpeljank: S-IPS, AH-IPS, PVA …), v velikem loku pa se ognimo vseh monitorjev, v katere je vgrajena matrika vrste TN. Velikost monitorja je resda pomembna, še pomembnejša pa je njegova ločljivost, saj določa razpoložljivo delovno površino. Igričarji in zahtevnejši uporabniki zato neredko posežejo kar po dveh ali celo treh monitorjih, to pa izdatek za računalniško opremo znatno poveča. Še posebej, če gre za večje in dražje modele. Bistveno dražji so tudi monitorji ločljivosti 1600p ali 4K. Če lahko, si vsekakor privoščimo kakovosten 27-palčni monitor ločljivosti 2560 x 1440 pik, ki se zdi z vidika delovne površine (ločljivosti) in igričarskih ambicij bolj posrečena naložba. Kdor si želi namiznega »razkošja«, pa naj preveri ponudbo monitorjev z ločljivostjo 4K in diagonalo vsaj 32 palcev.

Igričarske monitorje ponuja vedno več izdelovalcev.

Kot smo že omenili, sta pomembni tudi tipkovnica in miška. Že z izogibanjem najcenejšim modelom bomo naredili res veliko. V večini računalniških trgovin lahko tipkovnico in miško tudi preizkusimo. To toplo priporočamo, saj tako naše dlani in prsti dobijo občutek, da »sodelujejo« s tovrstno zunanjo opremo. Večina uporabnikov bo zadovoljna z miškami in tipkovnicami cenovnega razreda okoli 20 evrov, igričarji pa bodo iskali njim ergonomsko prilagojene modele, ki so, razumljivo, še kakšnega desetaka ali pet dražji. Bolj kot to, ali gre za ožičeno ali brezžično miško in tipkovnico, je za dolgotrajno igranje pomembna njuna ergonomija. Tudi slušalke so pogost spremljevalec igričarjev, saj z njim manj »motijo« okolico.

Igričarski računalniki in zunanje naprave so pogosto bolj živobarvni in tudi barvo usklajeni.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki