Objavljeno: 27.11.2018 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2018

Kaj storiti, če smo izgubili telefon?

Dandanes nosimo po žepih precej več premoženja kot pred desetletjem, saj imamo skoraj vedno s seboj tudi pametni telefon. Vrednost nekaterih novejših modelov presega povprečno slovensko plačo, večina pa ima v žepu vsaj nekaj stotakov. Kaj lahko storimo, če tak telefon kje pozabimo ali nam ga kdo izmakne?

Če izgubimo Android, ga lahko zaklenemo in na zaslon zapišemo poljubno sporočilo.

Scenarij je pogost. Še pred nekaj minutami smo imeli v žepu telefon, zdaj segamo po njem v prazno. Morda nam je padel iz žepa, ko smo se usedli v avtomobil, morda nam ga je kdo izmaknil v restavraciji ali pa smo ga kje pozabili. Pred desetimi leti bi lahko le skomignili z rameni in upali na poštenega najditelja ali policijsko preiskavo s sledenjem, a bi bila tudi škoda manjša. Današnji telefoni pa nas lahko olajšajo za celotno plačo, ob tem pa je v njih še veliko osebnih podatkov. K sreči so moderni telefoni dovolj pametni, da se ob izgubi znajo javiti.

Niso tako redke zgodbe o ropih, pri katerih so storilci žrtvam pobrali vse razen telefonov. Tega niso storili iz uvidevnosti, temveč iz previdnosti, saj je mogoče telefonom sorazmerno preprosto slediti. To pa pomeni, da bomo ukradene naprave v nekaterih primerih laže poiskali.

Preventiva

Vsaka preventiva je boljša kot kurativa, zato se velja že vnaprej pripraviti na možnost, da telefon kdaj pogrešimo. Na iOS velja vključiti funkcijo Find My iPhone, do katere pridemo s klikom na Settings > Apple ID > iCloud. Na dnu bo iskana možnost, ki jo označimo in se po potrebi vpišemo z Apple ID. Na telefonih z Androidom pa Android Device Manager najdemo na meniju Nastavitve (Settings), Google in Varnost (Security). Tam vključimo možnost lociranja naprave na daljavo v razdelku Android Device Manager. Seveda moramo na napravi vključiti tudi beleženje lokacije, najraje z GPS in WiFi. S tem je telefon pripravljen, da na oddaljeno zahtevo sporoči svojo lokacijo.

Kupil sem ukraden telefon!

Pri nakupu rabljenega telefona vedno tvegamo, da je ukraden. Če je res ukraden in na naša vrata potrka policija, nam ga bodo zasegli in vrnili prvotnemu lastniku. Zelo zelo redki so primeri, ko bi kupec lahko ukradeno stvar, kupljeno v dobri veri, obdržal. Če nam bo uspelo pojasniti, kako smo prišli do njega, od koga smo ga kupili in koliko smo zanj plačali, bo tu za nas verjetno konec zgodbe (le brez telefona bomo ostali).

Ker prodajalec ni imel pravice prodati ukradene stvari, lahko kupec uveljavlja ničnost pogodbe. To pomeni, da mora kupec ukradenega telefona od prodajalca sodno izterjati vračilo kupnine. To seveda stane, traja in je negotovo.

Če pa bi vedé kupili ukraden telefon, bi si nakopali več težav in še kakšno globo. Niso neznani niti primeri, ko slovenska policija zaseže v tujini kupljene ukradene telefone.

Čeprav ima naš operater vse potrebne podatke o telefonu, bomo postopke na policiji pohitrili, če bomo imeli osnovne podatke zapisane. To so številka telefona IMEI (serijska številka telefona), ICCID (serijska številka kartice SIM) in telefonska številka, znamka in model telefona. Številki IMEI in ICCID v Androidu preberemo v razdelku O telefonu (About phone) v Nastavitvah, na iOS pa se odpravimo v Settings > General > About.

Seveda je najpametneje, da se obnašamo samozaščitno. To pomeni, da telefona ne nosimo v zadnjem žepu (od koder zlahka pade, zlasti ko sedemo), da ga ne puščamo na vidnih mestih v vozilih in v odklenjenih pisarnah, da na zelo obljudenih območjih dragega telefona ne kažemo vsevprek itd. Za zaščito podatkov je seveda zelo koristno, da je telefon zaklenjen s kodo ali prstnim odtisom, podatki v njem pa šifrirani. Za varovanje podatkov je najenostavneje nastaviti avtomatično sinhronizacijo (varnostne kopije) v Applov ali Googlov oblak.

Telefon sem izgubil

Če telefon le nekje leži, ga bomo enostavno našli, dokler bo imel polno baterijo in dostop do interneta. Takim primerom sta namenjeni aplikaciji Find My iPhone in Android Device Manager. Applovi uporabniki se z osebnim računalnikom prijavijo v iCloud (icloud.com/find) ali pa aplikacijo zaženejo na kakšni drugi Applovi napravi. Telefon se bo prek interneta javil v oblak in na zemljevidu bomo videli njegovo lokacijo. Podobno velja tudi za androidne telefone, kjer zadostuje že, če v Google (če smo prijavljeni) vpišemo Where is my Android. Kadar ga iščemo kot iglo v kopici sena, lahko telefonu v aplikaciji naročimo, da ne glede na nastavitve glasno zvoni.

V internetu lahko vidimo, kje smo pustili svoj telefon.

Položaj se nekoliko zaplete, če nam je telefon kdo odnesel ali sumimo, da je ukraden. Čeprav se lahko zgodi, da tudi v tem primeru vidimo lokacijo tatu, policija odsvetuje, da se lotimo iskati pravico sami, je povedal Aleš Kegljevič, vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije. Ne le, da se s tem izpostavljamo nepotrebni nevarnosti, v resnici ne smemo storiti nič drugega, kakor od tatu lepo zahtevati, da nam telefon vrne. V takem primeru moramo tatvino čim prej prijaviti policiji (več v nadaljevanju). V ZDA je morala policija zaradi čedalje več ukradenih telefonov in iskanja na lastno pest ljudi javno ozaveščati, naj na telefonih vključijo storitve za sledenje lokaciji, a naj se potem ponje nikar ne odpravljajo sami.

Googlova aplikacija omogoča, da telefon v takem primeru zaklenemo. S tem se na daljavo izpišemo iz Googlovega računa, zaklenemo telefon in na zaslon napišemo poljubno sporočilo. Tak telefon bo še vedno sporočal svojo lokacijo in omogočil poklicati lastnika. Podobno zna tudi Find My iPhone, ki avtomatično vključi funkcijo Activation Lock. Taka naprava je zaklenjena in se sproti z lokacijo javlja v oblak.

Če telefon prestavimo v Lost Mode, bo postal neuporaben. Tak telefon ima na ravni Applovih strežnikov blokiran IMEI in je neuporaben (Activaton Lock), dokler se vanj ne prijavimo z lastnikovim Apple ID. Activation Lock lahko vključimo tudi brez Lost Moda; zadostuje že Find My iPhone. Tudi če telefon popolnoma zbrišemo, bo še vedno ostal neuporaben, dokler se vanj ne prijavi prvotni lastnik. Tudi zamenjava kartice SIM ne pomaga, ker je Activation Lock povezan z napravo, ne s kartico SIM. Imajo ga tudi iPadi in pametne ure, četudi sploh nimajo ležišča za SIM.

Skrajna možnost je izbris telefona. Če smo popolnoma obupali nad možnostjo, da bomo telefon še kdaj dobili nazaj, a nas skrbijo podatki na njem, ga je najvarneje pobrisati. Pri Androidu kliknemo Pobriši napravo (Erase device), v iOS pa Erase iPhone. S tem se pri Androidu nepreklicno odpovemo sledenju, saj se naprava v celoti pobriše. S tem odstranimo vse osebne podatke, a to pomeni tudi, da telefonu z aplikacijo ne bomo več mogli slediti. Seveda pa ga še vedno lahko poiščeta operater in policija, če smo tatvino prijavili, saj serijski številki telefona in kartice SIM ostaneta. Telefonom z iOS pa še vedno sledimo, ker Activation Lock še vedno deluje. Prav tako se tat vanj še vedno ne bo mogel vpisati (razen če naloži nov ROM za Android, pri iOS pa to ne gre).

Telefon so mi ukradli

V tem primeru nima smisla čakati in upati, da se bo telefon vrnil sam od sebe. Treba je ukrepati čim hitreje. Prva poteza naj bo seveda zaklep telefona na daljavo (kakor v prejšnjem poglavju), potem pa se velja čim prej odpraviti na policijo. Operater nam brez prijave na policijo ne more kaj dosti pomagati, saj lahko le spremlja dogajanje v svojem omrežju ali po želji blokira kartico, nima pa pristojnosti drugače ukrepati.

Že preden pogrešimo telefon, moramo vključiti orodja za njegovo lociranje! Levo: iOS, desno: Android.

Aleš Kegljevič svetuje, naj prijavo opravimo osebno ali po telefonu. Čeprav lahko prijavo oddamo tudi pisno ali naznanimo prek interneta (e-Uprava), se v tem primeru zlahka zgodi, da pozabimo kakšno bistveno informacijo, to pa bo postopek podaljšalo. V živo ali po telefonu pa nas bo policist sproti vprašal za vse potrebne informacije (popolni osebni podatki, znamka in model telefona, koda IMEI, številka kartice SIM, vse okoliščine odtujitve itd.). Redko katera pisna prijava je popolna, kar povzroča nepotrebno delo in podaljša odzivni čas, dodaja Kegljevič.

Našel sem telefon!

Če najdemo telefon, moramo poskrbeti, da bo našel pot do lastnika. Če ga je lastnik prestavil v izgubljeni način (Lost Mode), bo telefon zaklenjen, na zaslonu pa bodo njegovi kontaktni podatki in možnost klica. Nič ni narobe, če ga sami kontaktiramo in se dogovorimo o vračilu. Uporabimo tudi zdravo kmečko pamet – če telefon najdemo na prireditvi, ga odnesemo na oddelek za najdene predmete ipd.

Če lastnika ne moremo najti (telefon pobrisan, nedelujoč, ni v izgubljenem načinu in je zaklenjen) ali ne želimo iskati, ga seveda odnesemo na najbližjo policijsko postajo. Pogosto se zgodi, da najditelji prinesejo telefone (npr. iPhone) na Applov servis ali v trgovino, kar je napačno. Pravi naslov je policija.

Obdržati najdeni telefon je kaznivo. Gre za zatajitev, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, če se oškodovanec odloči za pregon. V vsakem primeru pa bodo prej ali slej na naša vrata potrkali policisti, nam odvzeli najdeni telefon in nas temeljito izprašali.

Telefon lahko poizkusimo spremljati s Find My iPhone/Device, a sami na podlagi teh informacij raje ne ukrepajmo. Seveda pa jih lahko posredujemo policiji, ki jih bo vključila v preiskavo. Naprej bodo o ukradenem telefonu obvestili vse slovenske operaterje, za kar potrebujejo soglasje prvotnega lastnika. To je še eden izmed sestavnih delov prijave, na katerega bi lahko pozabili, če bi prijavo oddali pisno ali po internetu. Če se telefon prijavi v katerokoli slovensko omrežje, ga bo operater lociral in o tem obvestil policijo, ki to preveri in na koncu tudi zaseže in vrne lastniku.

Kadar telefona ni mogoče najti, oziroma obstaja sum, da so ga prenesli v tujino, policija stopi v stik z organi v tujih državah. Večina ukradenih telefonov iz Slovenije potuje v Bolgarijo, Romunijo in države zahodnega Balkana. V nekaterih primerih se telefoni najdejo, a pogosto tatovi pred preprodajo spremenijo kodo IMEI. Tak telefon je potem nemogoče izslediti.

Žal ni enotne evropske zbirke številk IMEI ukradenih telefonov, kar bi poenostavilo njihovo lovljenje. Policija mora vsakokrat kontaktirati tuje organe, pri čemer pokličejo zgolj tiste v najverjetnejših ciljnih državah. Če je telefon ukradel nekdo, ki je govoril romunsko, policija najbrž ne bo klicala v Nemčijo ali Avstrijo, zagotovo pa ne na Portugalsko. Tudi zato je pomembno, da pri prijavi navedemo čim več okoliščin dogodka.

Izgubljen in deaktiviran iPhone je popolnoma neuporaben.

Kdo krade in kako

Aleš Kegljevič pojasnjuje, da lahko okoliščine tatvin telefonov razvrstimo v štiri večje skupine: priložnostne tatvine, vlome v vozila, rope oziroma drzne tatvine in delo organiziranih skupin. Organizirane skupine navadno vlamljajo v trgovine in kradejo večje količine novih telefonov, oškodovanci v preostalih primerih pa so končni uporabniki. Organizirane skupine pogosto prihajajo iz tujine in tja tudi prodajajo telefone, medtem ko so drzni roparji praviloma mladoletni.

Postopek se nekoliko razlikuje, če je ukraden telefon končnemu uporabniku ali iz trgovine. V prvem primeru je potrebno soglasje lastnika za sledenje, pomagajo pa si lahko tudi s funkcijami Find My iPhone/Device in izdelovalcev. Iz trgovin ukradene naprave nimajo osebnih podatkov, zato ni potrebe po soglasjih, a jim lahko sledijo le prek kod IMEI. Tu pomagajo tudi izdelovalci, ki ob aktivaciji telefona (ko je preprodan nekemu kupcu) dobijo podatek o IMEI. Če telefon ponikne na jug in tatovom uspe spremeniti IMEI, je tak telefon za vedno izgubljen.

Pri preiskovanju sodelujejo tako z operaterji kakor z izdelovalci. Apple ima na primer poseben elektronski naslov in dolga navodila, kaj lahko organi pregona dobijo od njih (več v nadaljevanju). V nekaterih primerih telefone najdejo tudi pri hišnih preiskavah drugih kaznivih dejanj, včasih pa se najdejo ciljno.

Toda pri tem veljajo omejitve. Četudi operaterjevi podatki in Find My iPhone nedvomno kažeta, da je telefon na nekem naslovu, policija ne more preiskati stolpnice s 50 stanovanji. Če obstaja utemeljen sum, da je telefon v določenem stanovanju (npr. da je oseba znani kriminalec ali da iz opisa tatvine sledi, da je imela priložnost ukrasti telefon), lahko dobijo odredbo za preiskavo konkretnega stanovanja, ne morejo pa na slepo premetati vseh stanovanj. Bili so že primeri, ko so telefon izsledili do hišne številke večstanovanjskega objekta, potem pa ga je storilec preprosto izključil in telefona niso nikoli našli. Nekoliko drugače je, če je telefon v enostanovanjski hiši.

Preiskanost se zadnjih pet let giblje med 10 in 15 odstotki, zato čudežev ni pričakovati. Čeprav marsikje slišimo, da bi bilo bolje, ko bi bilo policistov več, je Kegljevič pojasnil, da je razlog drugje. Telefoni, ki izginejo v tujino in jih razstavijo za dele ali jim spremenijo IMEI, so izgubljeni, pa četudi bi jih iskalo dvakrat več ljudi. Trend je kljub temu vzpodbuden. Preiskanost se ne spreminja bistveno, zmanjšuje pa se število prijavljenih kaznivih dejanj. Od leta 2013 se je število prijavljenih kraj telefonov zmanjšalo za četrtino. Lani so tako prijavili slabih 2000 primerov. Povejmo, da en primer pomeni eno kaznivo dejanje, pa če so izmaknili en telefon ali jih iz skladišča odnesli tisoč. Razlog za padec so bržkone mehanizmi za sledenje, ki jih vgrajujejo izdelovalci, zaradi česar so telefoni vse manj privlačen plen.

Približno 80 odstotkov primerov sodi v definicijo tatvine, 15 odstotkov pa velike tatvine. Velika tatvina pomeni, da je tat nekam vlomil ali da je sodelovalo več storilcev (in še nekaj definicij). Z drugimi besedami: večino telefonov izmaknejo. Ropov in roparskih tatvin je zelo malo, 30-70 primerov na leto, so pa tudi približno dvakrat bolje preiskani (ker ima žrtev pač interakcijo s storilcem in torej več podatkov).

Zanimivo je še, da vsako leto največ telefonov ukradejo decembra, ko smo očitno najbolj lahkomiselni in razposajeni, veliko primerov pa je še oktobra in novembra.

Kako sodelujejo izdelovalci

Ker so moderni pametni telefoni povezani v oblak, imajo precej informacij tudi izdelovalci. Ti na zaprosilo uradnih organov tudi pomagajo z informacijami, ki jih smejo posredovati in jih imajo. Podatkov s šifriranih telefonov Apple ne more prebrati (spomnimo se na znameniti primer San Bernardino, o katerem smo pisali maja 2016, Kako je FBI ugnal Apple v kozji rog). Kot je povedal Kegljevič, načeloma ni težav z odzivnostjo izdelovalcev.

Na Applovih straneh najdemo 14 strani dolg dokument (Legal Process Guidelines), ki natančno opisuje postopke (začne se z elektronskim predalom law.enf.emeia@apple.com) za pridobitev informacij zunaj ZDA in njihov obseg. Za posredovanje podatkov imajo tudi izčrpne obrazce, na splošno pa mora biti zahtevek posredovan v skladu z lokalno zakonodajo. Če pa so podatki na strežnikih v ZDA, mora biti usklajen tudi z zakonom ECPA (Electronic Communications Privacy Act). Obstaja še posebna možnost za dostop do podatkov v sili (Emergency Request), ki pa je namenjena primerom, ko je ogroženo življenje ali varnost človeka ali ko gre za državno varnost in kritično infrastrukturo. Za iskanje ukradenih telefonov to ne pride v poštev.

Nakup rabljenega telefona

Pri nakupu rabljenega telefona se lahko zgodi, da kupujemo ukraden telefon. Da se to ne bi zgodilo, se je bolje izogniti predobrim ponudbam. Telefoni po polovici tržne cene imajo verjetno sumljivo poreklo. Nakup iz tujine je še nevarnejši, saj se statistično večina ukradenih telefonov proda v drugo državo.

Pogosti so primeri, ko se bistveno ceneje prodajajo telefoni »v manjši okvari« ali »s programsko napako«. Neredko gre za ukradene telefone, ki jih je lastnik zaklenil (Activation Lock). Takega iPhona vam tudi na servisu ali v podpori uporabnikom ne bodo odklenili, ker ga ne morejo.

Zanimivejši je seznam podatkov, ki jih ima Apple. Ta obsega: podatke o uporabniku, kot jih je vnesel pri registraciji (ime, naslov, e-pošta, telefonska številka), podatke o stikih z Applovo podporo uporabnikom in storitvam, naslove IP ob uporabi iTunes, podatke o nakupih v fizičnih in spletnih prodajalnah, dnevniške datoteke ob vsaki prijavi v storitve (iTunes, iCloud, My Apple ID). Z iClouda, kjer so podatki šifrirani, a ima Apple šifrirni ključ, lahko Apple posreduje podatke o naročniku (naslov, e-pošta, telefonska številka, naslovi IP), elektronska sporočila, fotografije, imenik stikov, koledar, zaznamke, vsebino brskanja v Safariju in varnostne kopije naprav z iOS. Vsega tega Apple seveda ne bo posredoval, če bomo samo iskali izgubljen telefon; drugače je, če gre za preiskavo kaznivih dejanj lastnika telefona.

Apple tudi ne more vključiti funkcije Find My iPhone na daljavo; podobno velja za Google. Na napravah z iOS 4 do iOS 7 lahko Apple v nekaterih primerih prebere šifrirane podatke, od iOS 8 naprej pa to ni več mogoče. Apple pa nima dostopa do vsebine komunikacije prek FaceTime in iMessage, le prometne podatke lahko izroči. Podobne mehanizme imajo tudi Google in drugi izdelovalci.

Zgode in prigode

Ni vsaka naprava v Lost Mode ukradena. Nekatere so izgubljene, druge je tja postavil lastnik iz čisto legitimnih vzgibov. Starši, ki svojim otrokom za kazen prepovedo uporabljati telefon, so tak primer. Če tak telefon nesete na servis, vam ne bodo mogli pomagati, a vam ga tudi ne bodo odvzeli, saj nimajo niti pristojnosti niti možnost ugotavljati, ali je naprava ukradena. Osrednje Applove zbirke odtujenih telefonov na primer ni.

Slovenski serviserji znajo neuradno povedati, da ljudje vsak dan prinašajo v popravilo naprave, ki so v Lost Mode, oziroma imajo vključen Activation Lock. Takih telefonov brez gesla uporabnika ne morejo odkleniti ali aktivirati, torej jih ne morejo niti diagnosticirati. Ko jih kasneje opozorijo na to, premnogi geslo nezaščiteno pošljejo kar po elektronski pošti. Ni treba poudarjati, kako neodgovorno je tako početje.

S tem so povezani pogosti primeri tehnično manj podkovanih uporabnikov, ki se ne zavedajo moči oblaka. Serviserji pravijo, da pride skorajda vsak teden kakšna stranka vprašat, ali je mogoče vdreti v telefone, saj da njihovi nekdanji partnerji vedo vse o njihovem življenju. Izkaže se, da so jim ti nastavili iMessage, sinhronizacijo v iCloud, da poznajo vsa gesla in tako naprej. Zavedati se moramo, da imajo pametni telefoni profil z uporabniškimi imeni in gesli, ki so zelo osebni podatki.

Za konec ščepec stvarnosti

Kraj telefonov je čedalje manj, ker se preprosto ne izplačajo več. Prelahko jih je izslediti, ob pogrešitvi pa jih je enostavno zakleniti, zato si tatovi z njimi ne morejo nič pomagati. Lepega aluminijastega podstavka za prah pač nihče ne bo kupil.

Popolne brezskrbnosti si kljub temu ne gre privoščiti. Scenarij, po katerem bi policija v realnem času iskala telefon, spremljala njegovo lokacijo in odbrzela zapret širše območje, da bi ga potem s pregledom vseh ljudi in objektov našli, je fikcija, čeprav bodo v vsakem primeru naredili vse, kar je v njihovi moči, so povedali.

V praksi so telefoni uvrščeni na seznam ukradenih, operaterji čakajo na IMEI, po potrebi tudi v bližnjih državah. Če ga kdo začne uporabljati kot svojega, ga bodo prej ali slej identificirali in povprašali, od kod mu naprava. Če pa so telefon ukradli kriminalci za izvršitev drugih kaznivih dejanj in ga potem vrgli proč, se lahko od njega poslovimo. Enako velja, če so ga razstavili za dele ali mu spremenili IMEI.

Številka IMEI

IMEI (International Mobile Equipment Identity) je enolična in unikatna številka, ki jo dobi vsak mobilni telefon. Številka je namenjena sledenju napravi in ne uporabniku, saj se ne spreminja in ostane enaka, četudi zamenjamo kartico SIM. Ker po kraji telefona operaterji blokirajo IMEI ali mu sledijo, ukradenim telefonom pogosto skušajo spremeniti IMEI.

IMEI je vezan na matično ploščo in ga ni mogoče (enostavno) spremeniti. Za spreminjanje tudi ni nobenega pametnega (legalnega) razloga, poleg tega je tudi prepovedano. V internetu najdemo cel kup orodij in napotkov, kako spremeniti IMEI, a večinoma spremenijo samo številko, ki jo telefon pokaže uporabniku. Številka IMEI je zapisana v strojni opremi in jo je bistveno teže spremeniti. Kdor jo zna, tega gotovo ne bo javno oglaševal. Za Applove telefone trenutno ni znanega načina spreminjanja IMEI.

  

Številki ICCID in IMSI

Vez z uporabnikom telefona predstavlja kartica SIM, ki vsebuje dve pomembni številki: ICCID (Integrated Circuit Card ID) in IMSI (International Mobile Subscriber Identity). Prva je 19- ali 20-mestna številka, ki je v kartici SIM in se ustvari med personalizacijo kartice. Vsebuje številko izdajatelja (89 za področje telekomunikacij, 386 za Slovenijo in dve števki operaterja) in številko kartice. Številka IMSI pa se v omrežju GSM uporablja kot identifikator naročnika. Z njo se uporabnik predstavi omrežju, ki mu nato dodeli telefonsko številko.

Število prijavljenih kraj telefonov v zadnjih letih upada, preiskanost pa se statistično pomembno ne spreminja. Podatki: Uprava kriminalistične policije

Leta 2017 so bile najpogostejše tatvine telefonov, bistveno manj je drugih oblik odtujitve. Podatki: Uprava kriminalistične policije

V drugi polovici leta je prijavljenih odtujitev telefonov več. Podatki: Uprava kriminalistične policije

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji