Intervju Mastercard - Fintech kupuje banke, banke pa fintech

Objavljeno: 26.3.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: April 2019

Luka Gabrovšek, predstavnik družbe Mastercard v Sloveniji, je odličen poznavalec finančne panoge. Z njim smo se zato pogovarjali o prihodnosti bank in njihovih izzivalcev ter uporabniških izkušnjah plačevanja v prihodnosti.

Panogi bančništva strokovnjaki napovedujejo naslednjo »uberizacijo«. Se bo ta res zgodila?

Težko komentiram celoten nabor bančnih storitev, ker so plačila zgolj ena izmed njih, sicer vsakodnevno uporabljena. Pod uberizacijo bi lahko razumeli, da bodo vzklile platforme, kjer se bodo srečevale proste kapacitete in povpraševanje po njih. Že pri prevozih ali nudenju prenočitvenih kapacitet trčimo ob mnoga regulatorna pravila, ki v osnovi ščitijo potrošnike in uveljavljajo enake možnosti v konkurenčnem okolju. Včasih seveda tudi zavirajo inovativnost, zato je pomembno, da je regulacija dinamična in odgovarja na izzive, in ne, da je sama sebi namen.

Bančne in plačilne storitve so še precej bolj občutljive in regulacija je še precej ostrejša. Za nemoteno izvajanje finančnih storitev je ključno zaupanje vseh deležnikov v sistem , to pa se vzpostavi s prakso ter z definiranimi procesi reševanja dilem in sporov. Digitalizacija in konkurenčno okolje sicer res omogočata, da se na trgu pojavljajo novi igralci, po drugi strani pa je optimizacija poslovanja zaradi vedno trših poslovnih modelov lahko previsoka ovira za novince brez kritične mase uporabnikov. Opažamo tudi, da netradicionalni igralci sicer uporabljajo drugačne taktike prodora na trg, vendar z večanjem števila uporabnikov konvergirajo proti tradicionalnim finančnim institucijam, ki se prav tako zavedajo nujnosti preobrazbe, vendar so pri tem malce počasnejše.

Kako resna grožnja so fintech podjetja obstoječemu bančnemu sistemu?

Fintech podjetja morajo igrati po istih pravilih, prednost pa imajo v tem, da začenjajo z nič(le), torej niso obremenjena z obstoječim stanjem in lahko že ob vstopu na trgu uporabnikom ponudijo najbolj inovativne storitve. Obstoječe banke težje izvajajo preobrazbo iz klasične banke v ponudnika storitev delno ali izključno prek digitalnih kanalov. Vendar velja, da se banke zavedajo trendov, in je zgolj vprašanje časa, kdaj lahko raven storitev izenačijo z novinci. Hkrati imajo banke prednost v svojih uporabnikih, ki zvečine niso nagnjeni k spreminjanju svojih navad in množični menjavi ponudnikov, kar je velika ovira za novince – finteche. Kljub morda superiornim produktom le s težavo pridobivajo aktivne uporabnike, še težje pa oblikujejo stabilne poslovne modele. Mogoči izid so tudi nakupi in prevzemi – fintechi, ki se dokažejo, so pogosto tarča prevzemnih ponudb tradicionalnih igralcev, ki izkoristijo svojo zbirko naročnikov in inovativnost storitev fintecha. Upam se trditi, da bo čez, denimo, 10 let struktura tržnih deležev precej podobna, če primerjamo tradicionalne banke in finteche, ker se bodo ti sproti absorbirali. Pojav fintech podjetij je lahko tudi priložnost za inovativne tradicionalne banke, da s hitrim prilagajanjem postanejo konkurenčnejše. Fintechi torej z novimi koncepti spodbujajo boj med bankami, ki so bolj ali manj sposobne odgovoriti na izzive digitalne dobe.

Bitka za prevlado se je šele dobro začela – banke kupujejo fintech podjetja, uspešni fintechi pa banke. Kako bi laiku razložili, kaj se dogaja?

Popravil bi začetno trditev – ta bitka traja že dlje časa. Banke kupujejo finteche zaradi prevzemanja storitev, fintechi pa banke zaradi licenc in zbirk uporabnikov. Vse skupaj vodi k novi digitalni dobi bančništva, kjer gotovina, fizične poslovalnice, obrazci itd. niso več potrebni. Od te bitke ima veliko predvsem uporabnik. Kmalu bosta na voljo pregled storitev in primerjava med konkurenco z ene točke, njegovega pametnega mobilnega telefona, ki je hkrati v vlogi uporabniškega vmesnika in avtentikacijske platforme.

Kaj je danes gonilo razvoja v finančni industriji? V katero smer bo ta šel?

Če se osredotočim na področje plačilnih storitev, ki ga najbolje poznam, gre razvoj v smer vse enostavnejše in predvsem varnejše uporabe. Ti dve komponenti sta bili še pred nekaj leti medsebojno izključujoči se – ali so bila plačila bolj varna ali pa bolj udobna. Mobilni telefon z biometričnimi avtentikacijskimi metodami je odlična platforma za to, da se izpili uporabniška izkušnja ob skoraj popolni varnosti. Nakupovanje na daljavo narašča šestkrat hitreje kot v fizičnem svetu, zato sta prav enostavnost in varnost spletne trgovine ključni za njeno svetlo prihodnost. Če lahko za fizična prodajna mesta trdimo, da je izkušnja z brezstičnim kartičnim plačilom blizu popolnosti, to za spletno trgovino še ne velja. Različni standardi, tehnološka opremljenost prodajnih mest in iznajdljivost prevarantov so veliki izzivi. Konzorcij EMV, ki združuje največje igralce na trgu plačil, se je že poenotil na področju standardov, zdaj pa je na finančnih institucijah in trgovcih, da teorijo spravijo v prakso. Če pustimo samo plačevanje ob strani, gre tehnološki razvoj v smer sklepanja ugodnih in udobnih razmerij med uporabnikom in ponudnikom storitev na daljavo. Pri tem obseg storitev pogosto presega zgolj finančne okvire.

Kaj pa se dodaja finančnim storitvam?

Vse pogosteje se dodajajo sorodne storitve, kot so različna zavarovanja, identifikacija pa tudi nakup vsakodnevnih storitev, na primer parkirnin, vstopnic in podobno. Izziv načina plačevanja bo uspešno rešen, ko plačevanja v procesu nakupa sploh ne bo občutiti. Trenutno na nekaterih kanalih plačilo še vedno povzroča trenje v procesu in s tem povzroča neželene izgube, tako na strani stroškov, še posebej pa zaradi opuščenih nakupov.

Se vam zdi, da je uporabnik res na prvem mestu in dobi vse, kar si (za)želi?

Mislim, da je ta pot neskončna, odgovor pa je lahko samo, da uporabnik niti ne ve, kaj vse si bo v prihodnosti še zaželel. Razvoj gre naprej in z uvajanjem novih storitev se poskušajo ustvarjati nove potrebe. Nekatere od njih prerastejo v del našega vsakdana in nenadoma si ne moremo več predstavljati storitev brez njih. Internet, navigacija, mobilni telefon … Presenetljivo je družba včasih zmogla brez njih, dandanes pa se pojavlja vprašanje, ali bi bil mogoč korak nazaj. Če sem rahlo ciničen, bi dejal, da je gonilo napredka –pa tudi motiv industrije –nenehno spodbujanje uporabnikov za skok iz cone udobja. Na ta način se uporabnikom nudi vedno nove rešitve, ki bodo to njihovo novonastalo bolečino reševale.

Kako se to kaže na področju plačil?

Za nemoten potek plačevanja je treba zagotoviti ustrezne sisteme za prenos sredstev, denarja od uporabnika do ponudnika storitev. Časi brezplačnih modelov, ki so temeljili na tem, da je v tem odnosu še tretji, ki storitev dejansko plača (npr. oglaševalec), so v zatonu. Uporabniki, če imajo le možnost, nimajo težav s plačilom storitve, ki za njih predstavlja vrednost.

Dobro, plačujemo že resda skoraj s čimerkoli, toda vozila še vedno ne moremo zavarovati le za posamezen dan ali pa različno za čas vožnje in za čas na parkirišču. Kako oddaljeni smo od res pomenljivih inovacij?

Navedeno je zgolj en primer, ki morda že ima zametek rešitve delitvene ekonomije skozi najemni model. V splošnem velja, da so storitve plačila po dejanski uporabi med uporabniki slabo sprejete, saj načenjajo miselnost neomejene uporabe. Marsikomu bi se bolj izplačal vsakodnevni prevoz s taksijem ali celo prehranjevanje v restavracijah, pa je zanj še vedno pomembnejša svoboda, ki jo nudi letno pavšalno plačilo registracije ali nakup kuhinje. Hočem reči, da na način potrošnje močno vplivajo tudi nefinančni dejavniki. Ravno to potrjuje tezo, če spravimo plačilo iz dojemanja same uporabe storitve, se bo bolje pokazalo, kaj uporabnik zares hoče.

Imate kak primer?

Primer je domača spletna trgovina, ki morda tudi zaradi trenja s spletnim plačevanjem ne zaživi na ravni sosednjih držav, čeprav verjamem, da je eden od vzrokov tudi logistika. Ampak dejstvo je, da je v Sloveniji večji delež potrošnikov, ki so se pripravljeni odpeljati kilometre daleč po nov hladilnik z izposojeno prikolico, namesto da bi izkoristili možnost spletnega nakupa in dostave na dom kot v tujini. Inovacije torej prihajajo. Ni enostavno reči, kako jih bo družba sprejela – zato je inovativnost z vidika posla tvegana dejavnost. In kot že prej omenjeno – pomenljive inovacije so se že zgodile, in to večkrat. Množični sprejem jih je spravil na raven, da so nekaj samoumevnega, normalnega. Zdaj pa vsi čakamo naslednjo tovrstno inovacijo.

Kakšna bo v prihodnje vloga plačilnih posrednikov? Kako si Mastercard predstavlja svojo prihodnost?

Da bi zmanjšali trenje pri plačevanju, je pomembno, da je le-to na voljo v čim bolj enotni obliki ter da deluje globalno. Za posamezne finančne institucije ni smotrno, da se povezujejo z tisočerimi ostalimi igralci na trgu prek bilateralnih dogovorov, zato že desetletja prihaja do globalnih povezovanj prek t. i. stičišč v obliki plačilnih shem. Te skrbijo v osnovi za dvoje – globalno povezljivost na tehnični ravni in blagovno znamko, tako da se kupec in prodajalec hitro najdeta.

Da vse skupaj deluje, so potrebna enotna pravila, standardi in procesi – to zagotavlja plačilne sheme prek licenc svojim partnerjem. Ena od teh shem je Mastercard. Kot podjetje z več kot 50-letno zgodovino danes omogoča uporabnikom in trgovcem, da nemoteno poslujejo globalno, saj so transakcije, ki se zgodijo v realnem času, zajamčene. A to je zgolj osnova. Družba Mastercard stremi k napredku, predvsem v smislu izboljševanja uporabniške izkušnje in povečevanja varnosti, kar se lepo zaokrožuje s t. i. digitalno agendo, ki kot primarni element poveličuje uporabnikov mobilni telefon. Če so pametni telefoni izrinili ure, digitalne fotoaparate, navigacijske naprave, tudi osebne računalnike in še kaj, ni pretirano pričakovati, da ne bi v prihodnosti prevzeli še glavne oblike nosilca plačilnega instrumenta.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki