Objavljeno: 5.11.2010 13:00 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2010 | Teme: android, iPad

iDelo in eDnevnik

Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.

V Delu digitalno edicijo časnika že oglašujejo, v času pisanja pa je sama aplikacija že nared, čakajo le na Apple, ki mora potrditi vsako novo aplikacijo v svojem App Storu. Program smo kljub temu že lahko preizkusili. Malce drugače pa je pri Dnevniku, ki je pri razvoju svoje androidne aplikacije že proti koncu, nam pa so jo pokazali v zadnjih fazah razvoja.

Časopisa sta se digitalizacije lotila iz različnih smeri, Delo bolj tradicionalistično, Dnevnik pa bolj novodobno. Pri slednjem so si morda vzeli za vzor ameriški dnevnik The New York Times, ki ima eno najboljših aplikacij med dnevnimi časopisi in dejansko izkoristi vse prednosti iPada. Pri avstrijskem Die Presse brskamo po časopisu podobno kot pri Delu, a se ob dotiku članek poveča, tako da lahko brskamo tudi le po člankih (podobno rešitev uporablja francoski Le Monde). Ali pa dobro organizirana aplikacija časnika The Times, kjer brskamo po posameznih rubrikah (kjer je seveda tudi rubrika najaktualnejših novic).

Sprva smo si govorili, da se naši časopisi pravzaprav zelo težko primerjajo z opisanimi tujimi, saj ima The Times desetkrat večjo naklado kot naša dva časnika, pa še ta je le dobra polovica naklade ameriškega New York Times. Toda aplikaciji sta pokazali, da je bistvena razlika predvsem v pristopu medija do oblikovanja teh novih digitalnih edicij. Nekatere bolj spominjajo na spletne strani (Dnevnik, od tujih pa USA Today, New York Times), druge bolj na papirnato različico (Delo, Le Monde, Die Presse).

Delo na iPadu

Če začnemo pri Delu - prvi vtis je dober. Prvo, kar nas pričaka, je seznam zadnjih nekaj številk časopisa, po katerih listamo levo in desno. Vsako številko lahko kupimo po ceni 79 centov, tiskana edicija sicer velja 1,1 evra. Pri tem so priloge ločene, tudi te lahko kupimo po 79 centov. Mesečni dostop do vseh številk (tudi do arhiva), skupaj z Nedelom in vsemi prilogami, velja 19,99 evra, to je točno dvajset evrov ceneje kot pri tiskani izdaji. Pri tem pa velja omeniti, da bodo imeli dosedanji "Premium" naročniki Dela (to so tisti, ki dobijo vsaj pet številk na teden) brezplačen dostop do vseh aktualnih številk in arhiva.

Ko kupimo številko časopisa (oziroma imamo do nje dostop), jo v celoti prenesemo na svojo napravo. Tako jo imamo na voljo tudi takrat, ko nismo priključeni v splet. Elektronska izdaja je na videz povsem enaka tiskani - z oglasi in črtno kodo vred, tudi z osmrtnicami. Oziroma če smo bolj natančni, je povsem enaka dosedanji elektronski izdaji v obliki PDF, do katere so imeli že doslej dostop prej omenjeni Premium naročniki.

Ravno zato smo rahlo razočarani. PDF edicijo bi brez težav že zdaj potegnili iz spleta in jo odprli v katerem izmed programov za ogled tovrstnih datotek. Od samostojne aplikacije pa bi si želeli vsaj malo boljšo prilagoditev sami napravi. Na primer brskanje po posameznih člankih - trenutno je pred nami celotna stran, ki deluje kot velika slika, torej jo lahko povečujemo in zmanjšujemo in se s prstom premikamo po njej. Daljši poteg levo ali desno pa učinkuje za premikanje po različnih straneh. Dvojni dotik nam približa del časopisa, ni pa možnosti premikanja po posameznih člankih. Ali pa brskanja po posameznih rubrikah, recimo po finančnih novicah, športu itd. Brskanje je sicer razmeroma hitro, s tem da je vsaka številka enaka kot papirnata različica. Če ne drugega, bi lahko vsaj spletne povezave dejansko delovale. Žal tudi ni možnosti shraniti ali poslati članka, njegovega odseka ali katere izmed slik. Da ne govorimo o tem, da bi si želeli tudi video posnetkov, ki jih Delo v spletu sicer ima. Aplikacija je zaenkrat prilagojena delu v portretni oziroma navpični orientaciji (lahko jo obrnemo le za 180 stopinj) in to nas je zmotilo. So nam pa pri Delu zatrdili, da bo ena izmed prvih novih funkcionalnosti prav podpora vodoravni orientaciji.

Dnevnik na Tabu

Po ogledu Delove aplikacije smo se lotili Dnevnikove, ki je v tem trenutku naredila še boljši vtis. Če smo prej omenili, da so se pri prvi zgledovali po nekaterih tujih tiskanih medijih, so pri Dnevniku naredili še korak naprej in vse skupaj postavili v sodobnejše okvirje. Ne izhajajo iz "papirno" sestavljenih predlog (kot pri Delu), temveč samostojno obdelujejo posamezne članke, zato so ti načeloma ločeni. Lahko bi rekli, da gre za bolj "spletni" pristop, medtem ko pristop Dela izvira iz analognega, tiskanega sveta. Po člankih torej listamo levo in desno, na desni strani pa je menu, prek katerega se sprehajamo po celotni vsebini časopisa. Zelo privlačna je tudi prva stran, kjer so članki organizirani po kvadratkih, katerih število bo odvisno od konkretne naprave oziroma velikosti njenega naslova. Čeprav so razvijali v prvi vrsti z mislijo na Samsugovo tablico Tab, pa jim zasnova omogoča zelo enostaven prehod tudi na druge androidne naprave, med katerimi bodo morda najbolj zanimivi razmeroma razširjeni telefoni. Iskalnik v času pisanja še ni povsem deloval, a naj bi že ob izidu (medtem ko ga bodo pri Delu dodali kasneje). Tudi tu pa bomo še morali malo počakati na dodatke, kot je video.

O cenah pri Dnevniku še niso želeli govoriti, bo pa cenovna in naročniška politika zelo podobna kot pri Delu. Tako si bodo lahko dosedanji naročniki digitalno različico ogledali brezplačno, drugi pa bodo imeli različne možnosti bodisi naročanja bodisi enkratnih nakupov. Pri tem je odločitev za Android slabša od Delove odločitve za Applov Appstore, saj Googlov Market še ne omogoča kupovanja iz Slovenije. Pri Dnevniku se tako že ukvarjajo z drugimi kanali plačevanja, prvi bo vsekakor prek njihove naročniške službe, obetamo pa si lahko tudi plačevanje s kreditnimi karticami, Moneto ipd. Enako kot pri Delu bomo posamezno številko v celoti prenesli na svojo napravo, tako bo na voljo tudi brez povezave v splet. Zasnova Dnevnikove aplikacije omogoča razmeroma majhne količine prenesenih podatkov, saj naj bi posamezna številka "tehtala" le okoli 20 MB, kar bodo še posebej pohvalili vsi, ki za spletni dostop veliko uporabljajo mobilna omrežja (namesto omrežja WiFi).

Sindrom "jaz tudi"?

Že ob prvi novici, da Delo pripravlja različico za iPad, smo bili nemalo začudeni. Takoj zatem pa smo zvedeli še o Dnevnikovi ediciji za Android, kjer je sledilo podobno začudenje. Saj ne, da ne bi podpirali tovrstnega tehnološkega napredka oziroma novosti (jih še kako), a včasih kar ne moremo verjeti, kolikšna je že pravzaprav postala ipadmanija (in njena protiutež, androidmanija). Da bomo bolj jasni: pri Dnevniku so naredili edicijo za napravo, ki je v resnici še ni, pri Delu pa za napravo, ki v Sloveniji sploh ni naprodaj. Da, iPada, vsaj uradno, pri nas še ni, Samsungov Galaxy Tab pa izide ravno te dni. Seveda razumemo, da je v praksi že kar nekaj teh iPadov tudi pri nas (npr. po podatkih Simobila se jih v omrežje priklaplja "nekaj 100"), po drugi strani pa je tudi androidnih telefonov že presenetljivo veliko (tudi tablic naj bi bilo do konca leta kar nekaj). Kljub temu verjamemo, da bo preteklo še kar nekaj vode, preden se bo premik v to smer finančno izplačal.

iPad edicija Dela je tako v nas pustila mešane občutke, ta hip se nam zdi Dnevnikov pristop boljši. Je pa res, da imamo kot računalnikarji že v osnovi raje take, bolj "računalniške" vmesnike. Zdi se nam, da bodo bralci stare šole, torej tisti, ki imajo radi, da so časopisi videti kot časopisi, imeli raje aplikacijo Dela kot tisto iz Dnevnika. Vsekakor pa nam je pri obeh všeč pogum, saj verjamemo, da morajo tudi tiskani mediji sprejeti novodobne tehnološke rešitve, sploh če kažejo toliko potenciala kakor iPad in duge tablice. Kljub trenutno še razmeroma majhnem trgu potencialnih bralcev smo prepričani, da gre za korak v pravo smer. Neki glasek pa nam je vendarle prišepnil, da je bil ta korak morda storjen le zato, ker je večina zahodnega sveta v to smer že odkorakala. Upamo, da gre za kaj več kot le premik v smislu - "jaz tudi".

Delo iPad Edicija

Kaj: Aplikacija za Apple iPad.

Pripravlja: Delo, www.delo.si.

Cena: Aplikacija je brezplačna, posamezna številka 0,79 evra, mesečna naročnina 19,99 evra, za Premium naročnike brezplačno.

Za: Zamisel, po prenosu ne potrebuje več spletne povezave, brezplačno za naročnike.

Proti: Ni možnosti brskanja po člankih, trenutno nobenih prednosti v primerjavi z izdajo PDF.

Dnevnik Android Edicija

Kaj: Aplikacija Samsung Galaxy Tab in druge tablice Android.

Pripravlja: Dnevnik, www.dnevnik.si.

Cena: V času pisanja še neznano, za naročnike brezplačno.

Za: Zamisel, po prenosu ne potrebuje več spletne povezave, brezplačno za naročnike, izvedba prilagojena tabličnim napravam.

Proti: .Narejen za naprave, ki jih trenutno sploh še ni.

Zadnja novica:

Simobil začenja s prodajo Galaxy Tab, s prednaloženim Dnevnikom:

www.simobil.si/sl/actions.cp2?cid=B2300919-1040-C1D6-097E-13799A7E5D8C&linkid=action

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji