Preizkus vmesnikov DVB-T

Le leto je preteklo od našega prvega preizkusa sprejemnikov DVB-T, pa se je na trgu skoraj vse spremenilo. Tokrat smo preizkusili le en sprejemnik, ki smo ga imeli v rokah takrat, in moramo reči, da danes deluje že precej zastarelo.

Vgrajeni dekodirnik MPEG4 je postal del opreme tudi v najcenejših napravah, zato dekodirne razširitvene kartice ne bodo več potrebne. Cene so se znižale, cenejši sprejemniki visoke ločljivosti stanejo dandanes toliko, kot so pred enim letom stali najcenejši sprejemniki standardne ločljivosti (150 evrov), najcenejši sprejemnik pa dobite že za manj kot 110 evrov. Meja 100 evrov še ni padla, verjamemo pa, da se bo to zgodilo že v naslednjih mesecih.

Sprejemniki DVB-T so še vedno (pred)drage naprave. Glede na to, da bo digitalizacija nekaterim vsiljena (saj ne bodo imeli drugega vira tv signala), bi pričakovali, da bo država subvencionirala nakup in da bo končnega uporabnika prehod stal nekje med 0 in 50 evri. No, pustimo se presenetiti ...

Kaj pa kakovost? No, ja. Hitro vidimo, da je naprodaj vedno več kitajskega "šrota" z menuji, bolj ali manj prevedenimi v slovenščino, slabim sprejemnikom in z le najbolj osnovno programsko opremo. Preseneča - ali pa tudi ne - da je vrhunec "kitajskosti" dosegel sprejemnik, ki nosi ime Iskra. Od slovenske visoke tehnologije očitno ni ostalo kaj dosti ...

Oprema

Sprejemniki DVB-T imajo veliko skupnih značilnosti, ki bi jih bilo nesmiselno opisovati pri vsakem posebej, zato bomo z njimi opravili enkrat za vselej. Začnimo s prenosom slike od sprejemnika na televizor.

Vsi sprejemniki standardne ločljivosti (torej brez podpore sliki visoke ločljivosti) imajo kompozitni izhod; to je konektor, na katerem je oddana celotna slika. Le pri nekaterih najdemo bistveno boljši komponentni izhod, ki za prenos slike uporabi tri kable. V obeh primerih pa je zvok posredovan po običajnem stereo kablu ali po optičnem vodniku S/PDIF, ki je tudi postal del standardne opreme. Vedno je navzoč tudi vmesnik SCART, na katerem je navadno povezan le kompozitni signal in zvok.

Vsi sprejemniki visoke ločljivosti imajo poleg tega vgrajen še izhod HDMI. Če imate televizor z vhodom HDMI, potem nikar ne razmišljajte, kakšen sprejemnik kupiti. Razlika med sliko, ki pripotuje po digitalnem kanalu HDMI, in "analogno" sliko iz cenenih kitajskih sprejemnikov je namreč takšna kot razlika med ploščo CD in zdrsano avdio kaseto, ki se je pet let vrtela v avtu. No, vsaj na sprejemnikih DVB-T, ki smo jih preizkusili tokrat, je bilo tako. Skratka, bodite tako digitalni, kot vam le uspe. Vsak košček poti, kjer signal potuje analogno, pomeni dvojno pretvorbo. Najprej iz digitalne oblike v analogno, potem pa v televizorju spet v digitalno. Saj imate televizor brez katodne cevi, kajne?

S stališča strojne opreme so to tudi edine skupne značilnosti. Nekateri sprejemniki imajo še vrata RS-232 in/ali USB, ki so večinoma namenjena le nadgradnji programske opreme. Le en sprejemnik na preizkusu je znal predvajati zvočne datoteke in prikazovati slike, shranjene na pomnilniku USB. Škoda, saj gre za uporabno razširitev osnovne funkcionalnosti.

Za zabavo poskrbljeno

Preizkušanje vmesnikov DVB-T je sicer resno delo, pa vendar si nismo mogli kaj, da se ne bi zabavali ob "slovenskih" prevodih vgrajenih menujev, ki jih premorejo nekateri modeli.

Verjamemo, da bodo zabavali tudi vas:

urajavalnik programov (zmanjkal "spelčeker"?)

Konstalacija (pojma nimamo, kaj so hoteli povedati)

Antena Dobava (napajanje zunanje antene)

Kanalski Številčenje (številčenje kanalov?)

Da se pojavljajo (kdo, kanali?)

Operaterja Opredeljen (hm...)

Turn antena za najvišje ravni in kakovosti (Google Translate?)

USB glasi napake (javlja?)

Kanalski Setup (nastavljanje programov)

priljubljeni upravitelj (urejevalnik priljubljenih programov)

čarovnik - prilagoditi antene (bi se dalo povedati lepše, a ne?)

Prevajanja so se nekateri lotili zelo površno.

Tudi število razširitvenih rež (CI, Common Interface) se od modela do modela razlikuje. V cenejših sprejemnikih teh rež ni, v dražjih pa najdemo eno ali dve. Podatek pravzaprav ni pretirano pomemben, saj zaenkrat ni videti, da bi za sprejemanje slovenskih digitalnih signalov potrebovali kakršnokoli razširitveno kartico te oblike. Podobno velja za bralnik pametnih kartic Conax, ki se uporablja za dekodiranje plačljivih programov - zaenkrat ni videti, da bi se v bližnji prihodnosti po slovenskem digitalnem nebu oddajalo karkoli plačljivega.

Veliko skupnega ima tudi programska oprema sprejemnikov. Vsi znajo prikazovati elektronski programski vodič EPG, podnapise in teletekst. V prvih dveh vsi prikazujejo šumnike, pri dekodiranju teleteksta pa ima kar precej modelov težave s strešicami. V vseh lahko izbrane programe zaklenemo (starševski nadzor) in izdelamo seznam priljubljenih programov. Večinoma omogočajo tudi vklop po urniku oziroma preklop na drugi program. Le dva preizkušena sprejemnika pa sta znala sprejeti program posneti in ga kasneje predvajati, pa še to le ob priključenem zunanjem disku.

Nekateri sprejemniki imajo vgrajenih tudi nekaj enostavnih igric. Pogost izbor so tetris, sokoban, mine ... Skratka, igrice, pri katerih je krmiljenje enostavno in dogajanje počasno. Za slovenskih trg znajo biti takšni sprejemniki zelo zanimivi, saj ni videti, da bi naši televizijci gledalcem kmalu ponudili zanimiv digitalni spored.

"Zanimiva" ponudba slovenskih digitalnih programov

Zdaj pa se lotimo sprejemnikov. Opisali smo jih po abecednem vrstnem redu.

Adams-Consult DVB-T800 MP4

Med sprejemniki izdelovalcev z bolj ali manj znanimi imeni se je znašla tudi precej velika črna škatla, na kateri je pisalo le "Digital Terrestrial Receiver". Nobene oznake izdelovalca, še celo model ni označen. Pričakovali smo generičen kitajski izdelek in glej - nismo se motili.

Digital Terrestrial Receiver ne podpira visoke ločljivosti, nima izhoda HDMI, se z uporabnikom ne zna pogovarjati slovensko in v teletekstu ne zna prikazovati šumnikov. Edina zanimiva lastnost je izhod S-Video, ki ga ni imel skoraj noben preizkušeni sprejemnik. Vgrajen ima bralnik pametnih kartic, na mestu, kjer bi bilo lahko postavljeno razširitveno mesto CI, pa plastika ni preluknjana. Morda je še tudi močnejši model, morda ne, kdo bi vedel. Mi ne, ker ne znamo ugotoviti, kdo sploh izdeluje to plastično čudo.

Kljub le angleškim menujem so bili v elektronskem programskem vodniku pravilno prikazani šumniki. Tudi slikovni dekodirnik je deloval dobro, je pa sprejemniška elektronika zelo osnovna in se ji je naš testni signal, za katerega so boljši sprejemniki trdili, da ima moč 90 % in več, zdel na sami meji sprejemljivega. Za področja s slabšim sprejemom DTR torej ni prava rešitev.

Adams-Consult DVB-T800 MP4

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Ne.

Cena: 119 EUR

Prodaja: Elti, www.elti.com.

Za: Cena, izhod S-Video, bralnik pametnih kartic.

Proti: Ni slovenskih menujev, ne podpira visoke ločljivosti, slab sprejemnik, v teletekstu ni šumnikov.

Arion AT-2400VHD in AT-2410VHD

Skoraj enaka sprejemnika sta bila najlepše presenečenje našega preizkusa. Vsebujeta prav vse, kar si od sprejemnika DVB-T želimo, ponudbo pa zaokružuje dobra programska oprema in dokaj nizka cena.

Oba Ariona podpirata visoko ločljivost, zato med priključki najdemo tudi izhod HDMI. Seveda se na zadnji strani stiskajo še komponentni izhod, dva SCARTa, optični izhod za zvok in celo priključek USB, ki pa je pretežno neuporaben - uporabimo ga lahko le za nadgradnjo programske opreme. Model 2400 ima tudi komponentne izhode, ki jih v modelu 2410 ne najdemo, zato pa ima slednji na sprednji strani režo za pametno kartico.

Menujski sistem je lep in dobro zasnovan, delo z njim pa hitro. Šumniki delujejo tako v programskem vodniku kot tudi v teletekstu, a so malce smešni - narisani so malce niže od drugih znakov, da je nad njimi prostor za strešico. No, pri branju z nekajmetrske razdalje nas to ne moti preveč.

Arion AT-2400VHD in AT-2410VHD

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.  

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: AT-2500VHD 149 EUR, AT-2410VHD 179 EUR

Prodaja: AMF, www.amf.si (AT-2400VHD), ELTI (AT-2410VHD)

Za: Lepi menuji, nizka cena.

Proti: Smešni šumniki, USB je uporaben le za nadgradnjo, model 2400 nima bralnika pametnih kartic, model 2410 nima komponentnega izhoda.

Clarke-Tech HD 5000-C Plus

Že na prejšnjem preizkusu je bil sprejemnik Clarke-Tech najbolj opremljen, tokratni model pa presega celo svojega predhodnika - med priključki na zadnji strani najdemo celo omrežni vmesnik.

Na zadnji strani sprejemnika najdemo popoln nabor vmesnikov - antenski in satelitski vhod in izhod (sprejemnik je namreč hkrati zemeljski in satelitski), vse možne slikovne izhode (celo S-Video), USB in RS-232, pa celo omrežni priključek RJ-45 ter priključek za zunanji disk E-SATA. Na sprednji strani pa se pod pokrovom skrivata dve razširitveni mesti, bralnik pametnih kartic in še en priključek USB.

Programska oprema ni nič posebnega, a je povsem uporabna in korektno izdelana. Poleg običajnih "sprejemniških" funkcij podpira tudi predvajanje glasbenih datotek MP3 iz zunanjih naprav USB in E-SATA, iz katerih zna prikazovati tudi slike JPG. Zunanji disk lahko uporabimo za snemanje programa in za zakasnjeno predvajanje (timeshift). Če na programu ni nič zanimivega (to bo vsaj pri trenutni ponudbi kar pogosto), pa lahko odigramo eno od treh vgrajenih igric.

Le Clarke-Techov sprejemnik zna predvajati glasbo z nosilcev USB.

Žal je omrežni priključek skoraj neizkoriščen, saj ga lahko uporabimo le za nadgrajevanje programske opreme in usklajevanje nastavitve programov z drugo (enako) napravo. Nobenega predvajanja video datotek iz omrežja, snemanja v omrežje in podobnih cukrčkov ...

Clarke-Tech je seveda drag, a to ste verjetno že uganili pri branju zgornjega opisa.

Clarke-Tech HD 5000-C Plus

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.  

Snemanje: Da.

Slovenski menuji: Ne.

Cena: 325 EUR.

Prodaja: Pinosat, www.pinosat-sp.si.

Za: Opremljenost, satelitski sprejemnik, priklop zunanjega diska, snemanje, priložen kabel HDMI.

Proti: Cena, ni slovenskih navodil, ni slovenskih menujev.

Vsi sprejemniki dekodirajo teletekst, le da nekateri ne obvladajo prikaza šumnikov.

Sprejemniki DVB-T so lahko tudi igralne konzole.

DiZiPiA DT4S-3610

Med skoraj generične izdelke z Daljnega vzhoda spada tudi korejski DiZiPiA. Za sprejemnik brez podpore HD ima prav spodoben nabor vmesnikov, saj med njimi najdemo tudi komponentni izhod, ki pa ga bo zagotovo uporabil le redkokdo. Vgrajena sta tudi vmesnika RS-232 in USB, a slednjega ne bomo mogli kaj dosti uporabljati, saj naprava ne zna prikazovati slik in predvajati glasbe.

Programska oprema je škatli primerna, torej povprečna. Slovenskega vmesnika ni, podprti pa so šumniki, tako v elektronskem programskem vodniku kot tudi v teletekstu, ki pa je zaradi čudne pisave skoraj neberljiv. Črke so namreč silno tanke in na trenutke kar nekako "objedene".

Posebnost Dizipie je velika količina igric. Kar deset so jih vgradili. Igrali boste lahko sokoban, tetris, mine in še marsikaj, celo pacmana.

DiZiPiA DT4S-3610

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Ne.

Cena: 149 EUR

Prodaja: Elti, www.elti.com.

Za: Veliko igric.

Proti: Ni slovenskih menujev, ne podpira visoke ločljivosti, slab prikaz teleteksta.

Arionovi menuji so oblikovno daleč pred drugimi.

GoSAT GS8010CRCI HD

Opis sprejemnika GoSAT bo sumljivo podoben Clarke-Techovemu. Napravi sta pač, vsaj s strojnega vidika, skoraj povsem enaki.

GoSAT je kombiniran satelitsko/zemeljski sprejemnik, zato na zadnji strani poleg običajnih vmesnikov (ki obsegajo HDMI in komponentni izhod) najdemo tudi satelitski vhod in izhod. Tu je tudi vmesnik RS-232, vrata USB (le na sprednji strani), razširitveni mesti CI, bralnik pametnih kartic in vmesnik E-SATA. Nanj lahko priključimo zunanji disk in s tem pridobimo možnost snemanja in seveda kasnejšega predvajanja.

Če je strojna oprema omenjenih naprav skoraj povsem enaka, pa tega ne bi mogli reči za programsko. GoSATovo programje je sicer na voljo v slovenščini, a je precej bolj štorasto. Teletekst ne podpira šumnikov. Še bolj pa nas je zmotilo, da kljub vratom USB na sprednji strani naprava ne zna predvajati glasbenih datotek in prikazovati slik. Omogočeno je le brskanje po napravi. In nastavitve lahko shranimo nanjo. Vsaj nekaj koristnega ...

GoSAT GS8010CRCI HD

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.  

Snemanje: Da.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 320 EUR.

Prodaja: AMF, www.amf.si.

Za: Opremljenost, satelitski sprejemnik, priklop zunanjega diska, snemanje.

Proti: Počasno iskanje kanalov, v teletekstu ni šumnikov.

Homecast T3100 CO

Homecastov sprejemnik je klasičen primerek sprejemnika, ki ne podpira visoke ločljivosti. Izhod je le kompozitni (in seveda SCART), vmesnika USB ne pozna, sprejemnik pa je zelo šibak. Menda ima vgrajen bralnik pametnih kartic, a tega nismo mogli preveriti. Vratca, pod katerimi se ta bralnik skriva, so se namreč zataknila in jih nikakor nismo mogli odpreti.

Tudi programska oprema je le povprečna. Ima vse običajne možnosti, ki jih ponujajo tudi drugi, a nič več kot to. Menuji so slovenski, v programskem vodniku so prikazani šumniki, v teletekstu pa ne.

Glavni adut Homecasta je cena, s katero se je že zelo približal magični meji 100 evrov.

Homecast T3100 CO

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 109,80 EUR.

Prodaja: Pinosat, www.pinosat-sp.si.

Za: Cena, bralnik pametnih kartic.

Proti: Ne podpira visoke ločljivosti, slaba izdelava, slab sprejemnik, v teletekstu ni šumnikov.

Iskra DVB-T4010

Iskrin sprejemnik je pravzaprav zanimiva naprava. Predstavlja namreč absolutni minimum - če bi strojni ali programski opremi karkoli odvzeli, bi postala celota popolnoma neuporabna. Sprejemnik je samo SD, izhod le kompozitni, pa tudi bralnika pametnih kartic ni. Vgrajen je vmesnik USB, ki pa ni uporaben za predvajanje glasbe ali prikaz slik.

Programska oprema je sicer prevedena v slovenščino, a tako, da nas je začela od nje prav hitro boleti glava. Čudni prevodi, napačni prevodi, naključno nametane male/velike začetnice, tipkarske napake ("urajavalnik programov"), skratka - ojoj! So pa vsaj šumniki delovali na vseh mestih, s teletekstom vred.

Glavni adut Iskre DVB-T4010 naj bi bila cena, a tudi ta je za deset evrov višja kot pri najcenejšem na preizkusu. Res pa je, da naj bi ravno v času izida revije cene akcijsko znižali za 20 odstotkov; to bo sprejemnik pocenilo pod 100 evrov.

Iskra DVB-T4010

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 119 EUR.

Prodaja: Iskra Tela, www.iskra-tela.si.

Za: Cena.

Proti: Ne podpira visoke ločljivosti, slabo prevedena programska oprema.

Optibox HDCX-T

Optiboxov sprejemnik spada med bolje opremljene naprave. Podpira visoko ločljivost, zato na zadnji strani najdemo kopico vmesnikov, od kompozitnega prek komponentnega do HDMI. Zanimivo je, da ni vgrajen vmesnik USB, zato bomo lahko programsko opremo nadgradili le po zaporedni povezavi RS-232. Oziroma, povedano drugače, programje bodo nadgradili kvečjemu pri prodajalcu, doma tega ne bo počel nihče.

Kljub temu da so menuji slovenski, niso prevedene vse postavke. Na menuju "Namestitev" tako najdemo izbire "Automatic Search", "Manual Search" in "Tovarniške vrednosti", pa tudi drugje se skriva kaj zanimivega, denimo "Konstalacija" (ne, tudi mi nimamo pojma, kaj naj bi to bilo). Nekaj težav smo imeli pri iskanju programov, saj se je med samodejnim iskanjem sprejemnik "obesil". Ko smo se dodajanja lotili ročno, pa težav ni bilo.

Nedodelanost programske opreme se kaže še na nekaj mestih. V elektronskem vodniku so šumniki podprti, v teletekstu pa ne. Ob preklopu programa ni znal prikazati imena oddaje, temveč je v okence napisal "Sorry, EPG not available", ko smo (tik za tem) pritisnili gumb Info, pa je pravilno pokazal ime. Cena je sicer ugodna, a za enak denar pri Arionu dobimo bolj stabilen in lepši programski vmesnik.

Optibox HDCX-T

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.  

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 150 EUR.

Prodaja: PRO SAF, www.pro-saf.si.

Za: Dobra opremljenost s slikovnimi vmesniki, bralnik pametnih kartic.

Proti: Nepopolno preveden programski vmesnik, slabo samodejno dodajanje programov, slabo delujoča programska oprema, v teletekstu ni šumnikov.

Strong SRT 8010

Manjši Strongov model spada med najcenejše na našem testu, opremljenost pa je temu primerna. Na njem najdemo tipične vmesnike za sprejemnike, ki ne podpirajo visoke ločljivosti - antenski priključek, kompozitni in SCART izhod ter optični zvočni vmesnik S/PDIF. S tem pa smo naštevanje skoraj končali. Vgrajen je še vmesnik USB, a je uporaben le za posodabljanje programske opreme.

Programska oprema sicer ni nič povprečnega, a je delovala povsem zadovoljivo. Šumniki so podprti, elektronski programski vodič je deloval pravilno. Na voljo so tudi vse standardne funkcije sprejemnikov - starševsko zaklepanje kanalov, nastavljanje seznama priljubljenih in vklapljanje po urniku. To pa je tudi vse. Za malo denarja malo glasbe.

Strong SRT 8010

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 110 EUR.

Prodaja: PRO SAF, www.pro-saf.si.

Za: Cena.

Proti: Ne podpira visoke ločljivosti, ni slovenskih navodil.

Zavedajte se, da z nekaterimi sprejemniki ne boste mogli gledati programov v visoki ločljivosti.

Strong SRT 8300 CI

Močnejši Strong le od daleč nakazuje sorodnost z manjšim modelom - oba sta popolnoma črna. Tu pa se vsa podobnost neha. Model 8300 podpira visoko ločljivost, ima HDMI in komponentni izhod ter vmesnik USB, a je uporaben le za nadgradnjo in za izdelavo varnostne kopije nastavitve programov. Pri enem multipleksu in treh programih in pol za kaj takega ne bo posebne potrebe.

Programska oprema je popolnoma drugačna od tiste v modelu 8010, žal pa ne tudi boljša. Priznamo, menuji so bolj pregledni, več stvari je jasno izpisanih, a prevodi ... Če bi podeljevali nagrado za "zmazek testa", bi jo zagotovo dobil Strong 8300. Vam je morda jasno, kaj pomeni "Antena Dobava" (to smo razrešili - gre za napajanje zunanje antene) in kaj dosežemo, če "Kanalski Številčenje" nastavimo na "Da se pojavljajo" (druga možnost je "Operaterja Opredeljen")? Pred začetkom iskanja programov moramo "Turn antena za najvišje ravni in kakovosti", če vstavimo pomnilnik USB, pa dobimo opozorilo "USB glasi napake".

Poleg nedodelanosti programja nas je razočaral tudi zelo slab sprejemnik, kateremu je bil testni signal ravno na robu zadovoljive kakovosti, tako da se je slika vsakih nekaj sekund zataknila. Škoda, kajti opremljenost je dobra, cena pa tudi.

Strong SRT 8300 CI

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.  

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 160 EUR.

Prodaja: PRO SAF, www.pro-saf.si.

Za: Opremljenost z vmesniki.

Proti: Slabo prevedena programska oprema, slab sprejemnik.

Prikaz elektronskega programskega vodnika je vgrajen v vse sprejemnike.

TechniSat Digit MF4-T + Neotion MP4

TechniSatov sprejemnik je bil tokrat edini "stare šole". Sprejemniku, ki podpira le dekodiranje MPEG2, so dodali kartico Neotion MP4 in ga proglasili za "prilagojenega za slovenski trg". To je sicer res, a starost se temu sprejemniku žal že krepko pozna.

Nabor izhodov je skromen. Komponentnega izhoda ni, prav tako manjka HDMI. Še celo povsod drugje običajnega kompozitnega izhoda ni. Na njegovem mestu je sicer konektor prave oblike in barve (rumeni činč), nanj pa je pripeljan zvočni signal S/PDIF. Prav tako naprava nima vmesnikov USB in RS-232. Skratka, popolnoma podpovprečno. Zaradi dodatne kartice je cena previsoka za sprejemnik, ki podpira le standardno ločljivost, saj smo na testu imeli cenejše sprejemnike s podporo visoke ločljivosti.

TechniSat Digit MF4-T + Neotion MP4

Visoka ločljivost: Ne.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 169 EUR

Prodaja: Elti, www.elti.com.

Za: Nič.

Proti: Potrebuje dekodirno kartico, visoka cena, slaba opremljenost z vmesniki.

Telesystem TS6510HD

Telesystem TS6510HD je še en sprejemnik DVB-T s podporo visoke ločljivosti, ki v ničemer ne izstopa iz povprečja, a hkrati tudi ne zaostaja kaj dosti. Vgrajeni so vsi pomembni slikovni vmesniki, pogrešali pa smo vrata USB (nadgrajevanje je zato možno le po zaporedni povezavi) in bralnik pametnih kartic.

Programska oprema je povprečna, a korektno prevedena (prav žalostno, da je treba to posebej poudariti), pozna pa le običajne možnosti vseh satelitskih sprejemnikov - zaklepanje programov, nastavljanje priljubljenih programov in podobno. Šumniki so podprti, naleteli pa smo na nekaj težav v prikazu elektronskega vodnika, ki je bil vedno na voljo le za trenutno izbrani program.

Telesystemu še najbolj zamerimo porazna navodila, na katerih ne piše skoraj nič uporabnega. Nekaj listkov papirja brez koristnih informacij pač težko označimo za "navodila".

Telesystem TS6510HD

Visoka ločljivost: 720p, 1080i.

Snemanje: Ne.

Slovenski menuji: Da.

Cena: 159 EUR.

Prodaja: AMF, www.amf.si.

Za: Dobra opremljenost s slikovnimi vmesniki.

Proti: Porazna navodila.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji