Sonyev telefon Xperia E4g je 4G različica telefona E4, ki je cenovno dokaj ugoden, a je varčevanje pri komponentah preveč očitno. Začne se z zaslonom, ki kaže sliko v ločljivosti 480 × 854, a je tako moten in spranih barv, da je težko verjeti, da gre za izdelek, ki se imenuje Xperia. Pri oblikovanju, ki je nerodno, ni veliko bolje, saj je prednja stranica ločena od preostalega dela ohišja. Prednje steklo je po nepotrebnem izpostavljeno in ovitek je pri E4g nuja.
Asus je, milo rečeno, zanimivo podjetje, saj zna narediti vrhunske izdelke, ki jih konkurenca težko dosega (glej Nexus 7). Toda v podjetju so tudi oddelki, ki delajo naprave po načelu »skušajmo pokriti vse možne sestave in cenovne postavke«. Tako smo priča nenehnim različicam sedempalčnih tablic in celotni falangi telefonov Zenfone. Tokrat smo dobili v roke tistega z zaporedno številko 2, a ker gre za eno od dveh različic tega telefona, je treba omeniti, da je šibkejša. V našem modelu namreč računa Intelov 1,83 GHz procesor s štirimi jedri, ki ima na voljo 2 gigabajta pomnilnika. Seveda so v Asusu naredili telefon, ki ga žene Atom pri 2,3 GHz in ima na voljo 4 gigabajte pomnilnika.
G4 je najboljši telefon, kar jih je LG kdaj poslal iz svojih tovarn. Prav tako je očitno eden zadnjih izdelkov večjih androidnih izdelovalcev, ki se še drži smernic, ki jih drugi počasi opuščajo. G4 ima namreč zamenljivo baterijo, ki nas s 3000 mAh mirno pripelje čez dan. G4 ima prav tako režo za kartico MicroSD, ki na najdražjih modelih počasi umira. Kar zadeva shrambo, je treba LG pohvaliti, saj ima G4 32 gigabajtov prostora. Tudi s pomnilnikom niso varčevali, saj ga je zajetne tri gigabajte, ti pa skupaj s šestjedrnim (da, Snapdragon 808 ima šest jeder in je bil narejen prav za G4) omogočijo odlično izkušnjo. Strojna moč in posodobljena androidna preobleka sta namreč kombinacija, ki se dostojno meri s Samsungovo Galaksijo S6. Enako je z zaslonom, ki krasi G4 in bi bil mirno lahko razglašen za najboljšega. A kaj, ko Samsungov Amoled omogoči nekoliko bolj žive barve. G4 je tudi prvi LGjev telefon, ki se lahko pohvali z zares dobro kamero, ki jo brez težav postavimo ob bok Samsungu in Sonyju. 16-megapiksno tipalo snema lepe slike tudi v temnejših razmerah in osemmegapiksna prednja kamera brez težav dela ostre avtoportrete.
Pod prste smo dobili Microsoftov telefon Lumia 640. Gre za naslednika telefona Lumia 635, ki kljub Microsoftovemu logotipu na hrbtišču naprave dostojno sledi tradiciji finske Nokie. Če spregledamo zaobljene robove, je telefon na prvi pogled skorajda enak predhodniku. Nadzorni gumbi so na običajnem mestu, oblika je enaka. Telefon Lumia 640 je v primerjavi z modelom 635 tanjši (8,8 milimetra). Naprava s 145 grami ni ravno peresno lahka, a se v roki kljub temu ne izkaže za odvečno utež.
Ukrivljeni zasloni so očitno lastnost telefonov, ki bo z nami vsaj nekaj časa. Prvi resni napravi, ki sta se lahko pohvalili z ukrivljenim zaslonom, sta bili Samsungov Note 4 Edge in LGjev G Flex. Note Edge se je očitno prodajal dovolj dobro, da so letos v Samsungu poleg navadnega Galaxyja S6 izdali še S6 Edge, ki ima stranici ukrivljeni v ohišje, torej navzdol. Na tistem delu zaslona lahko telefoni Edge kažejo informacije, ki so ločene od glavnega dela zaslona. O uporabnosti te funkcionalnosti je seveda mogoče razpravljati, a dejstvo je, da ima pri Samsungu ta zaslon nekaj smisla.
S prvim telefonom Galaxy S Samsungu ni uspelo, izdelek je bil plastičen, v resnici precej počasen in programsko zelo neusklajen. A vzbudili so zanimanje, dovolj, da je bil zelo popravljen naslednik, Galaxy S2, že uspešnica. Odtlej so pravzaprav vsi modeli Galaxy S predstavljani kot vrhunec Samsungove ponudbe, le da se jim kakšen model posrečil bolj, drugi manj. Lanski S5 je, recimo, sodil med »manj«. Poznavalci s(m)o ga ocenili kot »meh…«, kot je danes »v netu« priljubljeno reči. Pač, manjša nadgradnja telefona S4, ki ne prinaša nič zares novega. Nov je bil na primer bralnik prstnih odtisov (»če ga ima iPhone, ga moramo imeti tudi mi«), a je bil podobno na hitro vgrajen, kot vse v zgoraj omenjenem prvem modelu S, in zato – ni bil zares uporaben.
Telefonov, ki so odporni proti padcem, je vedno manj. Praktično nemogoče je zagotoviti, da bo pametni telefon varen ob rabi v težkih razmerah. Največ krivde za to je seveda mogoče pripisati zaslonu, ki je s svojo stekleno površino najbolj ranljiva točka teh naprav. Največ, kar je mogoče doseči pri pametnih telefonih, sta vodotesnost in odpornost proti prahu. To dvoje se je v zadnjih dveh letih znašlo v skorajda vseh Sonyjevih telefonih in kar nekaj konkurence je temu trendu sledilo. Proti udarcem pa je pametne telefone praktično nemogoče zavarovati. Največ, kar lahko naredijo izdelovalci, je to, da zasnujejo debelejše ohišje, nato pa upajo na najboljše. Pri tej taktiki gre za to, da je enako visoko varnost mogoče zagotoviti vsakemu telefonu, če ga oblečemo v ustrezno ohišje/plastiko/gumo.
Samsung je s prvim kovinskim telefonom Alpha nakazal novo smer snovanja svojih mobilnih naprav, s katerimi se bodo skušali spoprijemati tekmeci, ki jim poveljuje Apple s telefonom iPhone 6. Alphi sledi nižjecenovna serija A, natančneje telefona Galaxy A3 in A5. Pobliže smo si ogledali prvega, ki bi ga lahko poimenovali tudi Samsung Galaxy Alpha Mini.
HTC je spet presenetil, saj je zopet našel zelo kakovostno in prijetno mešanico gume in plastike. Desire 820 v roki deluje odlično in ko ga primerjamo z nekaterimi izdelki kitajskih podjetij, je lažje razumeti, zakaj so telefoni HTCja, Sonyja in LGja narejeni dosti bolje. Desire je tudi lep telefon, ki ga krasijo preproste linije in barvne kombinacije. Ohišje je ene barve, izbiramo pa lahko med različnimi barvami prednje obrobe.
Očitno so v Lenovu ravno modelu Vibe X2 namenili največ pozornosti. Najbolj so se potrudili pri oblikovanju, ki je med vsemi mobilnimi napravami tega izdelovalca daleč najlepše. Ohišje je narejeno iz treh plasti in vsaka je druge barve. Telefon je mogoče dobiti v različnih barvnih kombinacijah in videz je všečen. Predvsem gre za nov pristop, za katerega upamo, da se bo obdržal, saj plasti ustvarijo prijetno ohišje. Telefon je tudi nadvse lahek in tanek, žal tudi zaradi baterije, ki zmore le 2300 mAh, to pa je za današnje čase zelo malo.
Strojno je Lenovov Vibe Z2 Pro zmogljiva naprava, saj se lahko pohvali s specifikacijami, ki so trenutno na voljo v najboljših telefonih. Procesor Snapdragon 801 s štirimi jedri računa pri 2,5 GHz in ima na voljo tri gigabajte pomnilnika. Shrambe je zajetnih 32 gigabajtov in Lenovo se je zlahka odločil, da v telefonu ne bo prostora za kartico micro SD.
Samsung se je na upad prodaje svojih telefonov začel odzivat z napravo Alpha, ki je skušala uvesti novo smernico oblikovanja korejskega giganta. To je Alphi tudi uspelo, saj je šlo za tanek, skorajda železen telefon, ki je imel bolj malo skupnega z linijo Galaxy S. Šlo je tudi za enega lepših telefonov, ki so prišli iz Samsungovih tovarn. Alpha je bila odgovor na kitajske izdelovalce, kot je Xaomi, ki so začeli z lepšimi in cenejšimi telefoni spodjedati Samsungov profit. Alpho so sicer v Samsungu ukinili, a so jo nemudoma nadomestili z linijo A in najprej smo dobili v roke model A5.
LG L50 je telefon, ki ga ne bi smelo biti, oziroma ne bi smel biti na voljo leta 2015. Gre za tako podhranjen kos strojne opreme, da se ob njegovi rabi vrnemo nekaj let nazaj. V čas, ko strojna oprema operacijskega sistema Android ni mogla gladko gnati. L50 poganja Mediatekova kombinacija jeder Cortex A7, ki so že tako namenjena varčnemu delovanju. Gre za dve 1,3 GHz jedri, ki imata na voljo le 512 megabajtov pomnilnika. Slednjega v megabajtih leta 2015 ne bi smeli več šteti in kombinacija s procesorji je resnično porazna.
Tokratna telefona LG sta si cenovno zelo blizu, saj je med njima le deset evrov razlike. Drugače sta oba nižjega razreda, a sta si strojno tako različna, da je težko verjeti, da nosita enak logotip. Nekaj podobnosti sicer še je med njima in največja je zaslon.
To, da so pametni telefoni nadomestili žepne fotoaparate, je jasno že nekaj let in glede na napredek optike v mobilnih napravah tudi ni več presenečenje. Seveda sama kakovost slik še vedno ni na ravni boljših žepnih fotoaparatov, to je še posebej vidno v slabših svetlobnih razmerah. Kljub temu so moderni pametni telefoni zmožni s svojo zadnjo kamero zajeti lepe fotografije, a smo počasi prišli do točke, ko je kakovost slik bolj omejena s prostorom za lečo in senzor. Pred tem so bile slabše slike s telefonov predvsem posledica nedorasle tehnologije, zdaj pa smo trčili ob zid fizikalnih zakonov. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so izdelovalci začeli več pozornosti posvečati prednjim kameram. Ti kosi opreme so bili namenjeni predvsem videoklicem in so vedno zaostajali za zadnjo kamero. Z njimi je bilo sicer mogoče tudi slikati, a so bile slike, zajete s prednjo kamero, še ne dolgo tega na ravni fotoaparatov iz prvih mobilnih telefonov. V zadnje pol leta smo priča telefonom, ki imajo na prednji strani vedno zmogljivejše kamere. Prvega smo preizkusili prejšnji mesec, ko smo imeli v rokah Lumio 735, ki je imela na prednji strani 5-megatočkovno kamero.
Samsungov telefon, ki ima v imenu Active, je namenjen bolj robustni rabi in naj bi v rokah dajal občutek naprave, ki se ne bo tako hitro uničila. Tokratni Galaxy S5 Active je odporen proti prahu in vodi, a to leto ni več taka novost, saj se lahko z enakimi lastnostmi pohvali že »navaden« S5. Model Active ima tako še bolj ojačane robove ohišja in fizični androidni gumb na pritisk. Drugače gre strojno za enak telefon, kot je S5, saj ga žene 2,5 GHz štirijedrni procesor, ki podatke meče v dva gigabajta pomnilnika. Vse skupaj krmili Android 4.2.2., oblečen v Samsungovo preobleko TouchWiz. Slednja je tokrat nekoliko prilagojena telefonu Active, saj ima naprava poleg fizičnih androidnih gumbov in gumbov za vklop in izklop ter uravnavanje glasnosti dodaten gumb. Pritisk nanj sproži nadzorno ploščo in ta nam pokaže kompas, barometer, temperaturo in bližnjico za baterijo ter štoparico.
Ukrivljeni zasloni. Ta koncept spada v prihodnost, saj bi težko našli znanstvenofantastični film ali nadaljevanko, kjer ne bi tako ali drugače uporabljali takih zaslonov. V izmišljenih svetovih je treba le naznaniti, da ima nekdo ukrivljeni zaslon, in že ga brez težav uporablja. Tako kot je bilo pred letom 2007 moderno reči, da ima nekdo zaslon na dotik in na njem počne čuda stvari. Kako je z zasloni na dotik, zdaj vemo in še zdaleč ne gre za takšno inovacijo, kot jo radi prikažejo futuristični koncepti. Seveda bo napredek naredil svoje in zasloni na dotik bodo enkrat vse to, kar so nam že leta 1989 obljubljale Zvezdne steze. Ukrivljeni nikakor niso tako daleč kot zasloni na dotik, a je poizkusov v to smer vedno več.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Če bi morali izpostaviti tisto komponento pametnih telefonih, ki je še vedno zapostavljena, bi izbrali prednjo kamero. Do zdaj je izdelovalci niso jemali preveč resno. Zdaj pa je tu Nokia Lumia 735.
Večji izdelovalci androidnih telefonov že nekaj let zapored izdajajo manjše različice svojih najboljših telefonov. Samsung tako pozna mini galaxijo, Sony Xperio Compact, HTC pa je izdal svojo drugo različico M8 Mini.
Google je z Motorolinim telefonom Moto G postavil standard cenejšega telefona, ki ga zdaj skušajo doseči drugi izdelovalci. HTCjev primerek, ki želi za malo denarja dostaviti kar največ, sliši na ime Desire 510.
Oktobra smo preizkusili nekoliko nenavaden kitajski telefon, Meizu MX3, ki se nam je prikupil tako z nizko ceno kot z zelo gladkim oz. hitrim delovanjem. Nekaj mesecev je minilo in v roke smo dobili njegovega naslednika, model MX4.
Kitajski telefoni so dolgo veljali za tarčo posmeha. Poreklo se je nežlahtnim telefonom videlo že na kilometer daleč. Bili so poceni in temu primerno odeti (beri: opremljeni). Danes je vse drugače. Kljub kompromisom zaradi nižje cene kitajske telefone z veseljem vzamemo v roko. Namesto zgražanja največkrat pritegnejo radovedne poglede.
Tako kot HTC One Mini 2 je G3 S manjša in manj zmogljiva različica večjega telefona. V LGjevem primeru je to G3, ki je s svojim naborov strojne opreme in zaslona navdušil na letošnjem primerjalnem testu najboljših telefonov. Različica S tako od večjega brata pobere obliko, kar pomeni, da podeduje tudi največji očitek. Gre za postavitev fizičnih gumbov, ki so se pri LGjevih napravah v zadnjih letih preselili na hrbtno stran telefonov. Tako pod kamero najdemo tri gumbe. Srednji je za vklop in izklop, na zgornji in spodnji strani pa ga obdajata gumba za uravnavanje glasnosti. Ta postavitev sicer pomeni, da na prednji strani in na stranicah ni fizičnih gumbov, a je želeni gumb na zadnji strani na slepo težje najti. Z nekaj privajanja je sicer morda prste mogoče naučiti, kje so gumbi, a gre kljub temu za nerodno izvedbo. Oblikovno telefonu ni prav veliko očitati in tudi materiali, uporabljeni za izdelavo, so v tem cenovnem razredu na ravni.
Arhiv
Po kategorijah
