Canon spada med najbolj izkušene izdelovalce kompaktnih aparatov z velikim razponom goriščnic, saj se je s takimi aparati tudi med prvimi preizkusil. Ti aparati niso bili poceni, kasneje pa se so se v Canonu usmerili tudi v ta segment, katerega začetnik je bil SX110IS.
Nekoč slavno ameriško podjetje na področju fotografije, Kodak, je danes vsaj pri nas znano le še po kompaktnih žepnih aparatih, katerih največji plus je nizka cena. To velja tudi za novi model Easyshare M531. Gre za naslednika pred nedavnim preizkušenega modela M530, kjer smo morali z lupo pregledati tehnične podatke, da smo sploh našli kakšno razliko.
Canon je leta 1995 predstavil novost v svetu analogne profesionalne fotografije, ko je trgu ponudil aparat EOS 1N RS, ki je v hitrem načinu ponujal za analogne čase zelo hitro zajemanje fotografij s kar 10 slikami na sekundo. To jim je uspelo z zamenjavo pomičnega zrcala klasičnega sistema SLR, s sistemom, ki prepušča svetlobo do okularja, s pomočjo polprepustnega zrcala, ki se ne premika. Del svetlobe (65 %) je zrcalo prepustilo filmu, preostali del pa je odpadel na okular. Canon se k tej tehnologiji v digitalnem svetu še ni vrnil, so ga pa zato prehiteli v podjetju Sony. V našem primeru z modelom A33, ki je prvi digitalni aparat s polprepustnim zrcalom na trgu.
Olympus je pri nas močno navzoč predvsem v nižjem cenovnem segmentu žepnih aparatov. To niti ne preseneča, saj ponuja solidne aparate po dobri ceni, hkrati pa so ti aparati resnično majhni in lahki. Tudi z novim FE-4050 ni nič drugače. Serija 'FE' predstavlja aparate, ki naj bi bili lahki za uporabo. Povedano drugače, tu bomo zaman iskali kake ročne nastavitve ali napredne funkcije, pa tudi ohišja bodo bolj plastična kot pri kakovostnejših aparatih serije Mju. So pa zato cene res silno konkurenčne.
Če si ogledamo našo tabelo digitalnih fotoaparatov, vidimo v segmentu žepnih aparatov resno gnečo - v njej pa prevladujejo Olympusovi žepni modeli serij FE in Mju. Novi model FE-5050 k temu doda še en stolpec. A hitro vidimo, da je razlik glede na sestrski model FE-5030 (ki smo ga preizkusili letos marca) silno malo. Oziroma jih skorajda ni. Na hitro bi lahko rekli, da so že tako majhno ohišje še malo pomanjšali, pri tem pa je bilo očitno treba vgraditi malce manj zmogljivo bliskavico. Ta je prej segla po podatkih izdelovalca 5,4 metra (pri širokem kotu), zdaj pa seže do 4,8 metra.
Z modelom S90 je Canon po nekaj letih obudil serijo zmogljivih kompaktnih aparatov, ki omogočajo popoln ročni nadzor in kljub temu sedejo v žep. Tako je predstavil zmogljiv žepni aparat, zaprt v elegantno črno ohišje, ki ga odlikuje kakovostna optika in svetlobno zmogljivo tipalo z 10 megapikami ločljivosti. Tak je tudi njegov naslednik, ki je po novem opremljen tudi z zajemanjem videa v ločljivosti 720p, je tanjši za milimeter in pol ter na vseh področjih ravno toliko boljši.
Digitalni fotoaparati z velikim razponom goriščnic oziroma velikim zumom so načeloma tako po zmogljivostih kot po ceni vmesni člen med kompaktnimi aparati in cenejšimi DSLRji. V zadnjem letu pa so ti aparati postali vse bolj priljubljeni, tako da so začele tudi znotraj te tržni niše nastajati velike razlike. Olympus je tako pred dvema mesecema poslal na trg kar dva modela v tem segmentu - prvi, SP-800UZ, premore kar 30-kratni zum, tokrat preizkušeni SP-600UZ pa ima pol manjše območje.
Med pol ducata Olympusovih fotoaparatov, ki so prispeli v naš laboratorij, sta se znašla tudi dva predstavnika serije FE, ki naj bi bila zasnovana za enostavno rabo. Kot prvega smo vzeli pod drobnogled rožnatega FE-4030.
Ni še preteklo leto dni, odkar so v Olympusu skupaj s Panasonicom predstavili male fotoaparate z izmenljivimi objektivi in s tem splavili nov standard, imenovan mikro štiri tretjine, že je predstavljen naslednik pionirja Pen E-P1, Pen E-PL1.
Naslednji iz Olympusove serije izdelkov z imenom FE, ki se je znašel v naših rokah, je FE-47. Z dražjim kolegom FE-4030 si sicer delita oblikovanje in vsebino menujev, a razlik kljub vsemu ni malo.
Preizkusili smo še najtanjšega Ixusa - model 130, ki so mu iz imena umaknili vselej navzoči IS, kljub temu da jo (stabilizacijo, namreč) ima.
Powershot A490 je Canonov vstopni model v svet digitalne fotografije. V primerjavi s predhodnikom A480 so ga vizualno nekoliko olepšali in zdaj na prvi pogled deluje kot nekoliko odebeljeni Ixus. Aparat je izdelan kakovostno, vendar že ob prvem stiku z njim opazimo, da gre za aparat nižjega cenovnega razreda.
Predstavljanje novosti se je v letu 2010 za Sony začelo zgodaj, med njimi pa je bil tudi kompaktni fotoaparat DSC-2100, ki je namenjen boju z ostro konkurenco na segmentu trga, namenjenemu najmanj zahtevnim kupcem.
Drugi Sonyjev novinec na tokratnem preizkusu je bil CyberShot DSC-W310, ki ne želi ponuditi le nekaj več od najcenejših bratov, temveč bi bil za povrh rad še manjši od njih.
Casio je najbolj znan kot izdelovalec ročnih ur, namenjenih širokemu področju rabe. Tako imajo v svoji ponudbi vse, od klasičnih elegantnih pa do takšnih z vgrajenimi organizatorji in celo daljinskimi upravljavci za nadzor televizorjev in drugih naprav. Poseben pečat so v zgodovini športih ur pustili tudi nadvse priljubljeni modeli G-Shock, ki se od leta 1983 lahko pohvalijo z ekstremno vzdržljivostjo, tako kar zadeva udarce kot tudi odpornosti za vodo. Pred nekaj leti pa se je Casio preizkusil še v izdelavi fotoaparatov in zadnjih nekaj mesecev so v seriji Exilim predstavili kar nekaj posebnežev. Novembra lani so napovedali, da bodo imenu dodali še veliki G, ki tako kot pri športnih urah zagotavlja veliko vzdržljivost. Nastal je Exilim EX-G1.
Nikonov S70 je eden redkih, če ne kar edini digitalni fotoaparat, na ohišju katerega razen sprožilca ne bomo našli niti ene same tipke, zato smo mu v uredništvu pogovorno rekli kar "gumbless". Res je, tudi tista za vklop manjka, aparat pa bi lahko uporabljali tudi brez tipke za proženje, saj lahko vse počnemo z zaslonom, občutljivim za dotik. Ta zaseda skoraj celoten zadnji del žepnega Nikona, je svetleč in sliko prikazuje s tehniko OLED. Ta mu omogoča kontrasten prikaz fotografij in nizko porabo energije, to pa gre dobro skupaj z njegovo razmeroma veliko diagonalo 3,5 palca. Upravljanje z njim je silno nežno in hitro, saj zazna še tako minimalen dotik in je zelo natančen, kadar je povsem temen, pa je pod določenim kotom vidna diagonalna mreža njegove strukture. Upravljanje poteka tudi večprstno, kar pride prav med povečevanjem fotografij.
Model Optima 102 je tako po funkcijah kot tudi po uporabljenem objektivu praktično enak modelu Compact 100, vendar ga odlikuje dosti elegantnejše ohišje, pa tudi vgrajeno tipalo je nekoliko naprednejše.
Agfa (s podjetjem AgfaPhoto) se po kar nekaj letih spet vrača med izdelovalce fotoaparatov. Včasih so bili njihovi modeli med najboljšimi na trgu, nato pa je razmah trga foto velikana očitno prepričal, da se nima smisla iti cenovne vojne. Bomo videli, ali jim bo tokrat uspelo zdržati.
Kljub temu da smo komaj septembra preizkusili Olympusov takrat novi digitalni aparat E-P1, smo v teh dneh že dobili v roke njegovega naslednika, model E-P2. V resnici zelo težko rečemo, da gre za naslednika, saj je razlik silno malo, ustrezneje bi bilo, ko bi novi aparat označili le kot popravljeno različico modela E-P1.
Kdor od Ixusov želi kaj več, bo morda izbiral med tehnično popolnostjo in zabavnimi dodatki, model 200IS pa poskuša ti dve plati kar se da uspešno združiti.
Mali Sony dokazuje, da je strup v majhnih stekleničkah. Ne le, da je zaprt v izredno ličnem in kompaktnem ohišju, je tudi do potankosti napolnjen s praktično vsem, kar si lahko sodobni uporabnik takšnega aparata zaželi.
Canonova pestra ponudba aparatov s širokim razponom goriščnic je poleg raznolikosti tudi izjemno kakovostna in novi model SX20IS ni nikakršna izjema. Je le nadaljevanje zelo smiselne evolucije.
Canon se je med prvimi začel uveljavljati v razredu aparatov s širokim razponom goriščnic in kar dolgo časa ponujal le tiste modele z vrha lestvice, ki jih je cenovno večinoma prehitela le serija G. Optična stabilizacija slike, velik razpon goriščnic in popolnoma ročno upravljanje aparata v kombinaciji z dobrim uporabniškim vmesnikom so bile glavne lastnosti, ki so privabile mnoge kupce. Aparat S1IS je leta 2004 ponujal 10-kratno povečavo s hitrim in tihim USM motorjem ter stabilizacijo slike za ceno 350 dolarjev.
Novi žepni Canon spada med tiste aparate serije Ixus, ki se ponašajo s kar najmanjšimi merami. Njegovo kakovostno plastično ohišje sicer na prvi pogled prav nič ne kaže, kaj se v njem skriva, in nekoliko spraskan testni primerek nikakor ne bi bil prva tarča tatov v gneči turističnih mest. To je vsekakor pohvalno, majhen in povsem neopazen navzven, vendar zmogljiv žepni model, takšen je Ixus 120IS.
Canonova robustna serija je znana tako zagrizenim amaterjem, ki kljub nizkim cenam modelov DSLR še vedno prisegajo na kompaktne aparate, kot tudi nekaterim profesionalnim uporabnikom, ki serijo G uporabljajo kot pomožni aparat. Z njegovim predhodnikom, modelom G10, je tako ameriški fotograf David Bergman ob izvolitvi predsednika Obame naredil serijo 220 fotografij, ki jih je združil v takrat eno izmed največjih fotografij nasploh, ločljivosti 1,57 gigapike.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
