"OS X Lion je svetlobna leta pred okensko alternativo, " je dejal pokojni Steve Jobs. Mnogo je tistih, ki bi se z njim v hipu strinjali, drugi pa priznavamo, da ga ženejo naprej drobne izboljšave, ki se jih lahko nauči slehernik. Skupaj odkrivamo, kako nam slednje omogočijo pametnejše in hitrejše delo.
Bržkone prav vsi poznamo tv serijo Uničevalci mitov, kjer se kvazistrokovnjaki, podprti s sodobno tehnologijo in videokamerami, lotevajo najrazličnejših preizkusov. Z njimi skušajo potrditi ali ovreči ideje, ki so sicer zakoreninjene v splošnem prepričanju ljudi. Zato smo se v tokratni rubriki posvetili mitom, kako narediti okenski operacijski sistem hitrejši in stabilnejši.
Začelo se je s klici. Včasih se je kosilo v službenem času preprosto zavleklo in izgovora si do vrnitve v pisarno ni bilo težko izmisliti. Potem so prišli prenosni telefoni in pokvarili vse. Ko smo mislili, da jih ne moremo bolj mrziti, so postali pametni. In izgovor, "nisem pri računalniku", je šel na smetišče zgodovine.
Nobeno razmerje ni idealno, zato prej ali slej pride do trenj. Kot v resničnem življenju prav reševanje teh pokaže, ali sta si z Macom res usojena.
Pri Mozilli so spremenili označevanje različic svojih programskih paketov, zato je praktično vsak skupek večjih popravkov, novih funkcij in dodatnih orodij deležen nove "glavne" različice. Firefoxova sedmica prinaša več novosti, ki jih konkurenčni brskalniki (vsaj zaenkrat) ne premorejo.
Telefoni podjetja Apple so predmet poželenja mnogih navdušencev za tehnologijo. Njihovi lastniki kar ne morejo prehvaliti njihove razširljivosti, saj skoraj ni opravila, za katero ne bi mogli najti pomožne aplikacije v gromozanski trgovini App Store. Konkurenca v obliki Androida morda res caplja zadaj, a dela pri tem večje korake. Hud tempo narekuje predvsem prilagodljivost Googlovega operacijskega sistema, z lebdečimi pripomočki (ang. widgets) na čelu.
Če želimo ali ne, postajajo splet in medmrežne storitve zaradi pritiskov takih ali drugačnih lobijev vse bolj regulirane. Posledica tega je, da nas, denimo, v youtubu namesto priljubljene popevke, ki smo jo še včeraj lahko poslušali, pričaka obvestilo, da skladba zaradi zaščite avtorskih pravic ni več dosegljiva v naši državi. Rešitev? Goljufamo in se predstavimo kot Američan.
Računalniki so v bistvu le neumne škatle. Pamet jim dajo šele programi. Vse, kar z njimi počnemo, je nekoč spisal mimoidoči programer. In kdo, če ne programerji, lahko njihovo delovanje še izboljša? Če imamo Maca, poskusimo sami.
Izum spletnih brskalnikov je podjetje Google v nekaj letih izstrelil v sam vrh. Ta internetni gigant danes ve praktično vse o vsakomur, zato uporabniki že začenjajo tožiti o vdiranju v njihovo zasebnost. Pritožbe so vsaj delno neupravičene, saj Google v svojih storitvah omogoča tudi zvrhano mero zasebnosti, le "vklopiti" jo moramo znati.
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da sta se v vašem računalniku "znašla" dva dokumenta z na videz povsem enako vsebino, vi pa ste morali na hitro ugotoviti, ali se razlikujeta in kako, po možnosti vse razlike tudi primerno obdelati in dokumenta uskladiti (združiti). Če sta dokumenta (ali več njih) kratka in pregledna, z "ročno" primerjavo in končno uskladitvijo vsebin verjetno ni težav. Kaj pa, če obsegata sto, tisoč ali še več strani suhoparnega besedila, v katerem morate prav vi poiskati razlike?
Hitrost, s katero se v spletu pojavljajo "varnostne kopije" filmov in nadaljevank, je impresivna. Predvsem pa je občudovanja vredna raznolikost jezikovnih območij, s katerih prihajajo ti izdelki. Znanje enega tujega jezika nam tako zagotavlja nemoten ogled le delčka vseh vsebin, ki so na voljo. Na srečo Slovenci nimamo odpora do podnapisov, ki so bili stalnica že na televizijskih sprejemnikih. Kako za spletne vsebine najti prave podnapise, pa je včasih umetnost. Tu vskočijo programi, ki to početje olajšajo.
Programi na pametnih telefonih ponujajo tudi odlično možnost za načrtovanje in spremljanje rekreativnih dejavnosti. Ogledali smo si najboljše za Appleov iPhone in telefone z Androidom.
Dostop do domačega omrežja od zunaj je preprostejši, kot si morda mislimo. Tehnologija navideznih zasebnih omrežij ali VPN (ang. Virtual private networks) omogoča varno povezavo z domačim omrežjem prek javnega omrežja, kot je internet. Čeprav je razširjeno prepričanje, da je za vzpostavitev delujoče VPN povezave treba imeti strežnik in je postopek zapleten, že Windows 7 in nekaj ročnega dela zadostuje.
V prejšnji številki smo v članku Lepa njihova popisali možnosti, kako priti do interneta, če dopustujemo na Hrvaškem. No, ko se odločimo za ta korak, se je treba sprijazniti s tem, da zaloga razpoložljivih bitov ni neomejena. So pa na voljo načini, kako s kilo/mega biti varčevati.
Julij je poseben mesec. Uradno se začnejo počitnice, poletje je na vrhuncu in tudi na delovnem mestu stvari navadno potekajo počasneje. Le kdo nima rad naštetih priboljškov, s katerimi nas mali srpan vsako leto ustrežljivo razvaja? Bržkone so podobno razmišljali v Applu in letos v tem ležernem času izdali s soncem in dobro voljo obsijani operacijski sistem OS X Lion.
Delo z računalnikom (in drugimi digitalnimi napravami) je pravzaprav proizvodnja velikanske količine večjih in manjših datotek, ki jih vsak dan pripravimo za poslovno ali domačo rabo. Med vso to množico datotek bomo vsekakor našli tudi veliko takih, za katere bi želeli, da jih vidi ali uporabi še kdo drug. Želimo jih torej deliti, pa najsi bo s prijatelji, sorodniki, znanci ali sodelavci.
Nekega dne se sosedu po štirih letih poslušnosti Mac ni več hotel povezati v omrežje. Ko je k njemu prišel strokovnjak za računalnike, ga je najprej vprašal, kako je računalnik usposobil na začetku. Sosed je rekel, da je napravo z logotipom jabolka zgolj prinesel domov, priklopil in jo začel uporabljati. Za nastavitve je prvič slišal. "Strokovnjak" ga je le nejeverno gledal, rekel ni nič.
Poletje ni zgolj čas piknikov ter obračanja mesa in zelenjave na žaru. V letnem času, ki že tradicionalno postreže z najvišjimi vrednostmi temperature živega srebra, se tudi računalnikarji radi odpravijo izza štirih sten. Pri tem se seveda le težko ločijo od računalniških oblakov in pomnilniških ključkov, a v "divjini" še vedno velja, da so tudi različni optični nosilci podatkov še kako uporabni. Pripravili smo več nasvetov, kako poskrbeti za kakovostno zapečene ploščke.
Operacijski sistem Windows Vista je s seboj prinesel iskalno vrstico v menuju "start", ki je uporabnikom olajšala iskanje in zagon nameščenih programov. Očitno so v Redmondu z uvedbo zadovoljni, saj se je iskalna vrstica obdržala tudi v Windows 7. Potrebo po tej funkcionalnosti Oken so že leta prej nakazovali programčki, ki so delo opravljali vsak po svojih močeh. Naslednjih osem je tako dobilo uradno okensko konkurenco, vendar se še vedno najdejo taki, ki delo opravljajo bolje.
Mac uporabniki pogosto mislimo, da znamo vse. Zmogljive naprave ustrežejo še tako zahtevni želji, zato se zdi, da je to predvsem zasluga našega znanja. Ker računalniki podjetja Apple izvabijo iz vsakega posameznika nekaj več, gre ta včasih prehitro naprej.
V svetu spletnih brskalnikov ni nikoli dolgčas. Programerji nas vsaj enkrat na leto, pogosteje pa večkrat, razveselijo z novimi ali vsaj močno nadgrajenimi različicami, ki naj bi naše brskanje po spletu še poenostavile, polepšale, pohitrile, skratka izboljšale. Zadnji v vrsti svežih brskalnikov je Mozilla Firefox 4, mi pa smo pogledali, kaj lahko postorimo, da postane še boljši.
Dejstvo je, da želimo iz svoje "mašinerije" vedno spraviti najboljšo zmogljivost. Nekatere (redke) izjeme to počnejo z mesečnimi nadgradnjami strojne opreme, marsikdo pa se raje zateče k optimizaciji sistema.
Zlobni jeziki trdijo, da je edini izdelek, ki Googlu prinaša denar, iskalnik. Vse drugo so igrače. Morda res, toda Google Maps je odlična igrača, še posebej odkar je na voljo na pametnih telefonih.
Z dopusta prinesete nekaj sto fotografij, pa jih sorodniki/prijatelji/znanci kaj neradi gledajo. Še več - tudi sami ugotovite, da pravzaprav nimajo pravega učinka. Enostavno jim "nekaj manjka". Kaj zdaj? Potrebujete še malenkost, ki bo pika na i in bo pritegnila poglede. Malenkost, ki jo lahko zagotovite kar sami, na domačem računalniku.
Video posnetki se v računalniku lahko znajdejo na množico različnih načinov. Razmah domačih video kamer in telefonov, ki imajo vedno zmogljivejša tipala, je prinesel dodaten val video vsebin, ki jih uporabniki želijo predvajati na različnih napravah. Seveda univerzalnega formata video posnetkov ni in naprave za predvajanje trmasto zahtevajo ta ali oni format. Tovrstne zadrege rešujejo video pretvorniki.
Tokratni triki so nastali prvega aprila, zato naslov deluje kot ena izmed šal značilnih za ta dan. Na srečo to berete šele krepko v drugi polovici lažnivega meseca, ko ste na prevare že davno pozabili. Zgornja trditev je namreč še kako resnična, tudi z Macom so lahko težave.
Pri obisku spletnih strani postaja uporabniška izkušnja vse bolj podobna televizijski. Od vsepovsod nas namreč bombardirajo različni spletni oglasi, nekateri med njimi pa znajo biti zaradi svojih nestandardnih mer in akcij še posebej nadležni. A ne za iznajdljive računalnikarje!
Računalništvo v oblaku prodira v naše vsakdanje delo, pogosto ne da bi to sploh opazili. Številne storitve, ki jih uporabljamo, so tipični primer storitev v oblaku, a se uporabniki tega velikokrat sploh ne zavedamo. V spletu lahko najdemo veliko "oblačnih storitev", ki se med seboj razlikujejo, tako po namembnosti in videzu kot tudi po uporabnosti. Izmed teh smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in uporabnih ter jih preizkusili.
V časih 14.4 modemov so podcasti zaradi svoje velikosti ostajali na obrobju udejstvovanja v spletu. Z uvedbo širokopasovnih povezav pa so doživeli pravi preporod in danes jih je na voljo malo morje. Sledenje novim nadaljevanjem in označevanje že poslušanih hitro postane neobvladljivo. Na srečo je na voljo kup namenskih programov, ki to počnejo namesto uporabnika.
Zaradi optimalne sinergije strojne in programske opreme računalniki Mac slovijo kot najhitrejši. Res dobite z denarjem še močnejše stroje, vendar bo enaka oprema pri istem opravilu jabolčnikom vedno gledala v hrbet. Kljub temu lahko tudi Applovi računalniki tako kot najboljši šprinter s trdim urjenjem s spodaj navedenimi zvijačami še pridobijo na hitrosti.
Arhiv
Po avtorjih
