EU postavlja kvantno računalništvo kot prioriteto
Lani je EU napovedala, da bo v raziskave kvantnega računalništva vložila milijardo evrov v okviru programa FET Flagship. Nekaj podobnega so že leta 2013 naredili za raziskave grafena. Sedaj je pred nami 150 strani dolg dokument, kjer si lahko podrobno pogledamo dosedanji razvoj in načrte za prihodnost.
Raziskave na področju kvantnih tehnologij se bodo razdelile v štiri različne kategorije, saj lahko s kvantnim računalništvom počnemo različne stvari. Te so: komunikacije, simulacije, izračuni in senzorika z meroslovjem.
Komunikacija obsega načine za varno komunikacijo, saj lahko s kvantnimi metodami poskrbimo, da med prenosom podatkov nihče ni mogel neopazno prisluškovati. Trenutno so ti sistemi omejeni na razdalje do sto kilometrov, a s kvantnimi usmerjevalniki pričakujejo podaljšanje dometa in povečanje hitrosti.
Simulacije so sveti gral fizikov in ostalih znanstvenikov, ki danes realni svet (ki je kvanten) simulirajo na običajnih računalnikih. To je neučinkovito in počasno, predvsem pa obremenjeno s številnimi približki ter omejeno v številu atomov (oziroma manjših delcev), ki jih lahko natančno simuliramo. Če bi simulacije poganjali na kvantnih računalnikih, bi mnogo teh težav odpadlo, saj bi enak sistem simulirali z enakim (kvantno s kvantnim).
Na drugem mestu so kvantni izračuni, kar je največkrat omenjena in v javnosti najbolj poznana aplikacija kvantnega računalništva. Za probleme, za katere imamo kvantne algoritme (denimo faktorizacija), kvantni računalniki prinašajo izjemne pohitritve. V zvezi s tem obstaja bojazen, da bi lahko kvantni računalniki strli sedanje klasične oblike šifriranja, zato se razvija kvantna enkripcija.
Na koncu omenimo še najbolj zapostavljeno področje, to je senzorika z meroslovjem. Gre za opravljanje meritev kvantnih stanj, kar je ključno, da lahko sploh postavimo kvantne računalnike, z njimi operiramo in beremo rezultate. Gre torej za orodja, ki bodo omogočila razvoj ostalih vej kvantnega računalništva.