Pika na piko – računalnik
Kano Pixel Kit je mala prikupna naprava, ki jo težko stlačimo v predalčke za razvrščanje elektronskih igrač. Po eni strani je zanimiv »pametni« zaslon LED podoben pregrešno dragemu LaMetric Timu, po drugi strani pa je zanimiv pripomoček za učenje programiranja, ki je barvitejši naslednik precej uspešnega računalnika Kano. Podobno kot predhodnik je tudi Pixel Kit začel svoj pohod na Kickstarterju.
Naveza male napravice in računalnika deluje odlično.
Če se za začetek spotaknemo ob zgornjo besedico pametni – dali smo jo v narekovaj, ker smo danes obkroženi z mnoštvom bolj ali manj pametnih igrač, ciniki med nami pa kljub temu menijo, da skupna inteligenca ostaja nespremenjena. Pa vendar:
Sestavljanje ni zapleteno, naprava je namenjena otrokom od 6 leta naprej, v pomoč so tudi dobro ilustrirana navodila. Pravzaprav bi lahko bila navodila čisto prava slikanica, kar kaže na visoko raven pozornosti do podrobnosti. Srce naprave je izpeljanka sadnih računalnikov na plošči, pri čemer pa je druga stran posejana s 16 × 8 svetlečimi diodami (LED). Ker je Kanu znan po svojih računalnikih Raspberry Pie, so uporabili že znano osnovo, čeprav bi za pogon 128 diod zadostoval precej slabotnejši krmilnik. Kakorkoli, sestavljanje zajema pritrjevanje gumbov in vstavljanje baterije, na koncu pa vse zapakiramo v prozorno ohišje, ki nadobudnežu dovoljuje, da občuduje svojo stvaritev. Na zgornjem robu naprave so kar tri vtičnice USB, ki so namenjene bodočim razširitvam (komplet s Kickstarterja je zajemal preprosto tipalo nagiba). Napravo lahko tudi obesimo na zid ali pritrdimo na fotografsko stojalo, uporabljamo pa jo lahko tudi samostojno, saj ima vgrajene tri igr(ic)e: kačo, dirkanje in izbijanje opek. Igre niso ravno igralne, a morda dovolj, da se pokaže zmogljivost naprave.
Pixel Kit programiramo s samostojnim programom na računalniku Windows ali Mac. Nastavitev povezave med računalnikom in napravo je preprosta in je, kar je najpomembneje, delovala v (skoraj) prvem poskusu. Težave smo imeli le z 10 let starim računalnikom in starejšim operacijskim sistemom, kjer se aplikacija iz neznanega razloga ni hotela zagnati. Na preostalih napravah iz tega desetletja pa je program po vpisu gesla za brezžično povezavo deloval odlično.
Programski jezik je grafičen, zelo podoben uveljavljenem scratchu.
Nadzorni program uporabljamo, da izdelujemo slike oziroma animacije ali programe. Izdelava slik je podobna izkušnja kot pri vseh risarskih programih, seveda z razliko, da je platno omejeno na omenjenih 16 × 8 pik. Vsaka dioda naj bi bila sposobna prikazati več kot 16 milijonov barv, toda na naši napravi smo naleteli na nekaj težav, saj pri nizki svetilnosti diode niso delovale pravilno. Verjetno je problem v gonilniku in upamo, da bo čimprej odpravljen. Posamezne slike pa lahko spnemo v animacije in jih posnamemo na eno od treh pomnilniških mest. Prenos slike iz računalnika v napravo je skorajda hipen, to olajša delo.
Vmesnik za programiranje je razdeljen na dva dela – na levi strani je programski del, na desni pa prikazan zaslon naprave. Tako je mogoče programirati tudi brez sparjene naprave, če morda varčujemo z energijo, čeprav to samo početje oropa precej draži. Programski jezik je grafičen, zelo podoben uveljavljenem scratchu. Različne vrste ukazov (na primer kontrolni, spremenljivke, zaslon) so vsak svoje barve in tako hitro učljivi. Zelo posrečen je tudi vodnik programiranja, ki je namenoma izdelan kot igra. Za rešeno nalogo uporabnik zbira točke in prehaja na naslednje ravni, ki odklepajo možnosti. Na žalost je vmesnik le v angleščini, kar morda omeji samostojno uporabo še ne angleško govorečo mladino, vsaj dokler se ne nauči osnov. Poleg osnovnih gradnikov lahko programiramo tudi dodatne naprave, na primer zvočnik in mikrofon (če želimo narediti merilec glasnosti), med bolj zanimivimi pa je tudi spremljanje krajevnega vremena ali pa položaja Mednarodne vesoljske postaje. Le kdo si ne želi imeti robatega zaslona, ki kaže, kako postaja leti prek naših glav. Poleg grafičnega programskega jezika Kano podpira izpis programa tudi v javascriptu, kar je naslednja stopnica v učenju programiranja.
Še opozorilo na izpraznjeno baterijo je simpatično.
Kano Pixel Kit je zabavna igrača in poučna naprava hkrati. Očitamo mu lahko ceno, saj posamezne komponente pri kitajskih trgovcih dobimo za par fičnikov. A največja prednost Pixel Kita je programska podpora, ki omogoča hitro in zabavno potopitev v čudoviti svet programiranja. In to ne le otrokom.
Kano Pixel Kit
Programabilni zaslon LED
Kje: www.kano.me
Koliko: 80 EUR.
Za: Učenje in zabava v eni škatlici.
Proti: Nekoliko visoka cena.