Objavljeno: 17.11.2015 05:00

Stara koda poganja svet

Dandanes se zgražamo, ko slišimo, da kdo še vedno poganja Windows XP, češ da gre za prastar in nezaščiten operacijski sistem, ki ga je povozil čas. Že mogoče, a na svetu teče ogromno zelo pomembnih sistemov na bistveno starejši programski opremi. In to opazimo šele, ko se zatakne.

Pred dobrim tednom dni so se tega zavedeli na pariškem letališču Orly, ko so morali zaradi računalniške napake preložiti številne polete. Odpovedal je sistem za posredovanje podatkov o vidljivosti pilotom, zato so vzlete iz varnostnih razlogov začasno odpovedali. Presenetil pa je podatek, da ta konkretni sistem še vedno teče na Windows 3.1. Hkrati imata največji pariški letališči Orly in Charles de Gaulle še vedno precej opreme, ki jo poganja Windows XP ali starejši UNIX. Nadgradnjo obljubljajo že leta, a se bo bržkone zgodila v prihodnjem desetletju, ocenjujejo v francoskem združenju kontrolorjev letalskega prometa.

Naslednji primer je NASA, ki mora skrbeti za celo množico bolj ali manj elektronskih naprav v vesolju, ki so se na svojo pot podale pred leti. Za njihovo upravljanje in zlasti vzdrževanje je pač treba poznati, kar je bilo takrat aktualno. Za Voyagerja 1 in 2, ki potujeta že štirideset let, je to pač Fortran. NASA ima zato težave, ker so bo prihodnje leto upokojil še zadnji inženir, ki je delal na Voyagerjih, zato iščejo strokovnjake za Fortran in zbrnik. Poznavanje jezika je eno, dolgoletne izkušnje in s tem usvojeno mojstrstvo pa nekaj povsem drugega.

Slavni raketoplani Space Shuttle, ki so jih upokojili leta 2011, so uporabljali slavne procesorje 386, medtem ko so ob svojem krstnem poletu tekli na 8086. V vesoljski tehniki namreč nikoli ne vgrajujejo najnovejših komponent, saj morajo biti te že ob samem dizajnu plovila preverjeno zanesljive, zato do trenutka izstrelitve vedno zastarijo. Pa s tem ni nič narobe, saj so Američani na Luno prišli s 16-bitnim procesorjem s taktom 2 MHz in s 4 kB pomnilnika.

Precej bolj vsakodneven kos strojne opreme je bankomat, na katerih tudi najdemo vse mogoče. Novi resda poznajo Windows 7, a tudi pri nas je v rabi še vrsta bankomatov z dolgo brado, na katerih tečejo Windows NT, Windows XP in OS/2.

Zelo dobro plačane službe lahko zato dobijo programerji, ki obvladajo stare jezike. Tu ne gre le za Fortran, temveč tudi Cobol in Algol, v katerih je napisane ogromno programske opreme, ki se v bankah še vedno redno uporablja za paketne obdelave ipd. V Javi in iOSu so morebiti dobri zaslužki, a veliki bančni denarji so v Cobolu.

Fortran je v inženirstvu in znanosti še vedno alfa in omega, ko se spustimo v pravo programiranje, sicer ga nadomeščajo namenski jeziki in orodja (Mathlab, Mathematica ter specializirana programska oprema). V aeronavtiki pa je glavna Ada.

In vprašanje je kdaj, če sploh kdaj, bo vsa stara, a zanesljiva koda prepisana v nove jezike. Do tedaj pa bodo svoje mesto pod soncem našli tudi strokovnjaki za starejše jezike.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentarji

c-mon | 17.11.2015 | 11:06

> ali celo UNIX :-)

c-mon | 17.11.2015 | 11:07

Aja, glede na to, da je to monitor, bi malo bolj točno poročanje vseeno pričakoval...

Matjaž Klančar | 17.11.2015 | 12:04

Res je, umanjkala je besedica "starejši". Popravljeno, hvala.

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji