Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo
Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Kot pri gradnji hiše, kjer najprej narišemo načrt in šele nato primemo v roke zidarska orodja, ob snovanju aplikacije sprva praviloma nastane »mockup«. Gre za prototip, ki omogoča testiranje funkcionalnosti sistema, uporabniškega vmesnika in oblikovanja aplikacije. V preteklosti smo vse našteto skušali simulirati na papirju, danes pa nam je na voljo precejšnje število nadvse sposobnih programskih pripomočkov.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Eden največjih izzivov svetovnega spleta je dokazovanje istovetnosti uporabnika. Spletna identiteta je velikokrat izmišljena, občasno projekcija videnja samopodobe, dostikrat skrita pod plašč anonimnosti, ki posamezniku dovoljuje svobodnejše izražanje. Po drugi strani je zagotavljanje istovetnosti uporabnika v spletu zelo zahtevno opravilo, saj je možnosti potvarjanja identitet zelo veliko.
Osebno se imam za dokaj prizemljenega uporabnika tehnologije, ki ne verjame v teorije zarote. Vsaj ne tako zelo, da bi na vsakem koraku opozarjal na množico različnih lobijev, ki nam menda krojijo življenje. Od farmacevtskih in biogenetskih do, seveda, državnih. Res pa je, da sem bil o tem stališču v zadnjih letih že prisiljen vnovič razmisliti. Pred nekaj leti, ko je prišlo na dan, da sta bili vojni v Afganistanu in Iraku sproženi na podlagi (nalašč) prirejenih podatkov in »dejstev«, nazadnje pa nekaj kasneje, ko je Edward Snowden razgalil mednarodno obveščevalno skupnost in njene vohunske metode, ki danes prodirajo v vse pore naših digitalnih življenj. Ta dva preobrata sta mi dala misliti, ko mi je kolega na kavi omenil, da tudi zadnja afera v zvezi s Samsungom že malce smrdi po zaroti.
Strežnik Exchange je Microsoftov paradni konj, ko gre za izdelke, namenjene sporočanju. Že zdavnaj je prerasel v nadvse zapleten ekosistem, ki ni več namenjen le izmenjavi elektronske pošte znotraj organizacije in s svetom. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da strežnik Exchange ne bi bil niti približno tako uporaben, če na drugi strani ne bi imel tudi odličnega odjemalca.
--Neodvisne ameriške medijske spletne dveri Mother Jones so konec junija 2016 objavile preiskovalno zgodbo iz ameriških zasebnih zaporov. Dolga je bila sedemdeset tisoč znakov (za primerjavo – tale članek je dolg deset tisoč znakov), vsebovala je podrobne tabele in grafe, ustvarjalci so poleg besedila objavili še šest videoposnetkov in zvočni komentar.
Predlog sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1C, ki je bil do konca avgusta 2016 v javni obravnavi, predvideva tudi samodejno zaporo spletnih domen z Interpolovega seznama iWOL (Interpol Worst Of List). Bo to odločilen korak pri zatiranju otroške pornografje ali gre v resnici za kršenje človekovih pravic?
Kot sistemskemu upravitelju manjšega podjetja mi praviloma največ sivih las povzročajo naprave, ki ždijo med digitalnim in analognim svetom. Tiskalniki, optični bralniki, faks ... Zadnje leto pa se jim pridružujejo še certifikati.
Malce pred koncem redakcije je svetovni svet obletela novica o tem, kako se je Hewlett-Packard odločil, da bo s 13. septembrom v svojih tiskalnikih enostavno prepovedal uporabo združljivih kartuš. Kot je na Facebooku zapisal eden naših avtorjev – če bi bila povprečna cena tiskalnika okoli 15.000 evrov, bi bila to nova afera Volkswagen. Ker pa ni, bo vse skupaj za kar nekaj časa potihnilo, vsaj dokler se ne prebudi Evropska komisija, ki ima v tej smeri včasih povedati prav zanimive stvari.
Pametni telefon sodobnemu človeku omogoča, da številna opravila postori na poti, ne da bi pogrešal druge pripomočke. Med priročnejšimi zmožnostmi je ustvarjanje digitalnih zapiskov. Z naslednjimi aplikacijami nam ne bo nikoli več ušla iz glave niti ena naključna zamisel, pa četudi tisti hip nimamo pri sebi svinčnika in beležke.
Človek naj bi si zapomnil 20 odstotkov tega, kar sliši, 30 odstotkov tega, kar vidi, in, presenetljivo, 70 odstotkov tega, kar vidi in sliši. Zato ni prav nič čudno, da so video storitve v spletu tako zelo priljubljene.
Strojno učenje je z rastjo količine podatkov, ki bi jih bilo koristno analizirati, in čedalje zmogljivejšimi računalniškimi sistemi z miz raziskovalnih inštitutov prispelo v gospodarstvo. Pri tem mu obilno pomagajo tehnološki velikani, ki so pripravili vrsto bolj in manj specializiranih orodij za različne uporabe pridobitev strojnega učenja. Google Natural Language API je namenjen analizi naravnega besedila.
Tehnologije interneta stvari vztrajno prodirajo v naš vsakdan. Pametni termostati in garažna vrata so res uporabni, toda ali ne bi bilo nemara bolje, ko bi razvojna prizadevanja na področju povezljivosti in umetne pameti usmerili na druga področja izboljševanja življenj posameznika – npr. v zdravstvo?
Acros je na globalni varnostni zemljevid zašel pred skoraj natanko šestimi leti, ko so v mariborski družbi preizkusili 220 programov za Okna in praktično v vseh našli razpoke v varnosti. Ta koncept podtikanja zlobne kode so tedaj poimenovali binary planting in pritegnili pozornost vseh večjih svetovnih tehnoloških medijev. Pred meseci so zagnali nov množični varnostni projekt, imenovan 0patch.
Pozoren bralec Monitorja bo brž ugotovil, da bi na tej strani že morala biti rubrika »Napovednik«, ki po navadi sklene vsako številko. Tokrat pa boste na naslednjih straneh lahko brali našo novo poslovno prilogo, MonitorPro.
Arhiv
Po kategorijah
