Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.
Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.
Varnost je v sodobnem povezanem svetu/spletu pomemben vidik uporabe računalnika. Prav vsakdo se rad počuti varnega. Ker je strah najmočnejše čustvo, se dotakne vsakogar, četudi uporabljamo pregovorno varno računalo z logotipom ugriznjenega jabolka. Če ne želimo gole zadnjice deliti v paketu z žgečkljivimi posnetki slavnih, si na Mac namestimo naslednjih nekaj programov.
Osrednje poslanstvo operacijskega sistema je telovadba z datotekami. Združke bitov premikamo, brišemo, kopiramo in varujemo. Oglejmo si nekaj pripomočkov, ki digitalno zapisane podatke ohranijo in bistveno olajšajo delo z njimi.
Med prvimi, ki so v Sloveniji (p)osvajali Applove računalnike, so bili glasbeniki. Računalniki z logotipom ugriznjenega jabolka so od nekdaj pojem zmogljivosti, ustvarjalnosti in stabilnosti, to pa pevci, brenkači in tolkači nadvse cenijo. Za nameček jih mazilijo tudi razvijalci programske opreme, ki skušajo ustreči sleherni njihovi želji.
Applovemu operacijskemu sistemu OS X je priloženih nemalo programov, ki pokrijejo večino potreb povprečnega uporabnika. Med njimi ne manjkajo niti pripomočki, ki nam pomagajo pri delu z video datotekami. Video posnetke z njimi urejamo, zapisujemo in si jih ogledujemo. Če se z gibljivimi slikami srečujemo pogosto, hitro opazimo pomanjkljivosti privzete programske opreme, vrzeli, ki jih zapolnijo naslednji predstavljeni izdelki.
Applovi računalniki že od nekdaj slovijo kot nujna oborožitev vsakega kolikor toliko resnega fotografa. Ponašajo se s sposobnimi računalniki, zasloni z visoko ločljivostjo ter vojsko nadpovprečno sposobnih programov, ki se ukvarjajo z grafiko.
Microsoft je hitro spoznal, da so pogoj za uspešnost operacijskega sistema dobri pisarniški programi. Zgledu s programi Pages, Numbers in Keynote sledi tudi Apple, štrene pa mu poleg podjetja iz Redmonda mešajo številni drugi igralci, ki s svojimi pripomočki prav vsakomur olajšajo delovni dan.
Sodobna varnostna programska oprema se že dolgo ne bori zgolj proti virusom. Ti še vedno so, a le v manjšini, splet pa so preplavile najrazličnejše oblike škodljivih kod, ki iščejo/kradejo naše podatke in identiteto. Zaščita osebnih in drugih podatkov na napravah, povezanih v splet, je tako ključnega pomena za miren spanec slehernega uporabnika.
Izdelava varnostne kopije pomembnih datotek ali pa kar celotnega diska je bržkone ena najboljših vzdrževalnih nalog, kar jih lahko opravimo na računalniku. Z izdelano varnostno kopijo podatkov bosta morebitna okvara diska ali izbris podatkov »po nesreči« bistveno manj boleča, naš spanec pa mirnejši.
Programi za urejanje in izdelavo glasbe uporabnikom ponujajo številna glasbena orodja, s katerimi ti ustvarijo glasbo brez uporabe »živih« instrumentov. Primerni so za glasbenike z različnimi predznanji, od ljubiteljev do tonskih tehnikov. Številni uporabniki z njimi skladajo lastno glasbo in svoj dom mimogrede spremenijo v glasbeni studio.
Urejanje videa je danes bistveno več kot le rezanje video izsekov in bolj ali manj posrečeno lepljenje teh izsekov na časovnico. Najboljši programi iz te kategorije namreč lahko z nekaj znanja uporabnika poskrbijo, da tudi na prvi pogled preprosti posnetki postanejo zabavni, privlačni, skratka gledljivi. Na srečo so na voljo video urejevalniki, ki so hkrati razumljivi in enostavni za uporabo za začetnike, pa tudi dovolj zmogljivi za naprednejše uporabnike.
Najsi smo izkušen ali zgolj priložnostni fotograf, prej ali slej nas obide želja po urejanju ali izboljšavi fotografij. Morebiti želimo vdihniti digitalno življenje (res) starim fotografijam. Iskanje pravega programa za obdelavo fotografij se ob izjemni izbiri zdi strašljivo, a so k sreči danes praktično vsi urejevalniki fotografij zelo prijazni do uporabnika.
Bržkone najbolj uporabljan program v računalniku povprečnega uporabnika je za spletnim brskalnikom prav urejevalnik besedil. Ker je le rekdo sam in mu delajo družbo še različni drugi pisarniški programi, so se t. i. pisarniške zbirke v zadnjih letih spodbudno namnožile. Posebej razveseljuje, da so brezplačne rešitve več kot le kos nalogam in resna grožnja plačljivim programskim paketom.
Trg osebnih računalnikov je morda res v upadu, a ne zato, ker osebnih računalnikov ne potrebujemo več, temveč le zato, ker so ljudje zmotno (in začasno) zapopadli oglasna sporočila, da jih bodo nadomestile tablice in telefoni. Ne bodo jih. Tudi zato si preberite naslednje strani, kjer smo zbrali najboljšo programsko opremo, ki nam pomaga, da so stvari narejene.
Razumemo. Vsi se radi igramo, a kako izbrati pravšnjo igralno konzolo? Ponudba teh izdelkov je razmeroma omejena, a še vedno je vprašanj veliko, zato smo vzeli pod drobnogled aktualno generacijo igralnih konzol in primerjali njihove vrline.
Projektorji so od dni, ko smo njihovo kakovost razvrščali po teži, močno napredovali. Danes je v svetu projektorjev aktualnih več tehnologij, projektorji pa rabijo za različne namembnosti. Ker ta članek berete v reviji, namenjeni potrošniški elektroniki, bodo v ospredju projektorji, namenjeni hišnemu kinu in digitalni zabavi. Seveda tudi 3D projekcija ni izključena.
V čedalje bolj digitalnem svetu smo uporabniki na vsakem koraku obkroženi z zasloni. A nobenega dvoma ni, katera naprava vlada v dnevni sobi, saj ljudje vsak dan zremo v njen zaslon po več ur dlje, kot bi bilo priporočljivo. Da, uganili ste, gre za digitalni televizor. Premijski televizorji so obenem tudi prvi glasniki ultra visoke ločljivosti 4K.
Že velikokrat smo pisali o tem, da se obljube o brezpapirnih pisarnah še malo niso izpolnile – prav nasprotno, po nekaterih podatkih tiskamo vedno več. Po drugi strani pa je danes vedno lažje preživeti povsem brez tiskalnika, zahteva le nekaj truda.
Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Procesorske moči imamo danes v izobilju, pomnilnika prav tako, najšibkejši člen hitrostne verige postaja hramba podatkov. To ozko grlo učinkovito odpravimo z vgradnjo pogona SSD. Razlike v hitrosti med bliskovito hitrimi pogoni SSD so razmeroma majhne, vsekakor pa bomo vedno opazili razliko, ko klasični disk z vrtečimi se magnetnimi ploščami nadomestimo s pogonom SSD.
Omrežne naprave NAS so po našem mnenju eden koristnejših dodatkov, a marsikateri uporabnik sploh ne ve zanje. Opravljajo lahko preprosto vlogo zunanjega diska, omogočajo kasnejše razširitve in vsaj nekoliko zvišajo stopnjo varnosti podatkov. Še bolj koristne so kot osrednje skladišče za domače omrežje, torej kot nekakšen domači strežnik, ki poleg strežbe datotek opravlja še kakšno drugo nalogo. Sem sodi deljenje tiskalnikov in zunanjih diskov, delovanje kot večpredstavni strežnik prek DLNA, iTunes ali Plex, postavitev preproste spletne strani (recimo Wordpress), možnost delovanja kot strežnik VPN itd.
Brezžični usmerjevalniki so bili še pred nekaj leti najbolj zapleten kos opreme domačega uporabnika, saj je že namestitev terjala nekaj več izkušenj pri delu z računalniki. Zadnja tri leta so uporabniški vmesniki, čarovniki za namestitev in boljša zanesljivost strojne opreme brezžične usmerjevalnike naredili veliko bolj dostopne.
Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
Po telefonih in tablicah so na vrsti ure, da dobijo ustrezno pamet. Zanimanje za pametno ročno okrasje se vztrajno veča, prav tako se širi ponudba. Pametne ure niso več nišni izdelek. To, kar se je začelo s startupi, med katerimi vodi Pebble, in nadaljevalo z androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka Watch.
Na področju tablic je nesporni zmagovalec Apple, saj so njegovi izdelki daleč največ v rabi, to redno razkrivajo podatki o obisku spletnih strani. V teh grafih je iOS dominantna platforma in, ker (z zelo redkimi izjemami) nima resne konkurence, je takšno stanje pričakovano.
Trg telefonov počasi dosega stanje, ko bo kakovostnih razredov vedno manj. Po osmih letih cenovno ugodnih in dragih telefonov smo počasi prišli do točke, ko najcenejši niso več tako slabi, najdražji pa niso nujen nakup za zadovoljivo izkušnjo.
V množici računalnikov, telefonov, tablic, televizorjev in drugih elektronskih naprav se je večinoma zelo težko znajti. Tehnične značilnosti so ponavadi zapletene, povsod enake, ali pa kar oboje skupaj. Menimo, da bo ravno zato naslednjih 28 strani koristilo vsakomur, ki si namerava v letošnjem letu privoščiti kak nakup.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
