Članki

  • Recimo izsiljevalcem NE!

    Največji trn v peti uporabnikom spleta so v zadnjem letu postali izsiljevalski virusi. K sreči vse žrtve le niso ostale brez podatkov. Pomenljivemu javno-zasebnemu partnerstvu, ki ga predstavlja projekt No More Ransom, je v manj kot letu dni uspelo več kot 29.000 žrtvam povrniti zašifrirane podatke brez plačila odkupnine.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Navidezno zasebno brskanje

    V sodobnem povezanem svetu sta varnost in zasebnost uporabnikov v internetu premalo cenjeni dobrini. Vsakdo bi se moral zavedati nevarnosti razgaljenja v spletu in se primerno zavarovati. Zasebnost najbolje varuje ustrezno vedenje, to pomeni nobenih izpadov v družabnih omrežjih in nobenega zaupanja v iskalnike. Zelo priročna so tudi navidezna zasebna omrežja VPN.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Mobilna varnost

    Nekdaj bi se zgolj smejali, ko bi nam kdo rekel, da bodo hekerji vdirali tudi v telefone. Virusi, ribarjenje in druge prevare so vendarle del računalniškega vsakdana, in še to povečini v primerih, ko v stroju teče Microsoftova programska oprema. A priljubljenost pametnih telefonov je prinesla s sabo tudi slabe stvari, množičnost njihove rabe je bila preveč mamljiva, da bi jo nepridipravi spregledali. Napočil je čas, da si postavimo mobilno utrdbo.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Črke, ki odklepajo svet

    Kljub številnim modernim poizkusom se glavni način za omejevanje dostopa vse od izuma računalnikov ni spremenil. Tako kakor vrata večinoma še vedno odklepamo s ključi, in ne s prstnimi odtisi ali karticami, se tudi prijavljamo v glavnem z uporabniškimi imeni in gesli. Računalniki in ljudje se razlikujejo, zato za nas težko zapomnljivo geslo ni nujno težko zlomljivo z računalnikom, in nasprotno.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Varnost pred vsem!

    Minili so časi, ko so šifriranje uporabljali samo tisti, ki so domnevno imeli kaj skriti. Danes je šifriranje podatkov pri prenosu podatkov po internetu nuja, če ne želimo, da po njih brskajo nepridipravi ter tri- in veččrkovne vladne agencije različnih držav. Zapisano je še toliko pomembneje pri orodjih za izmenjavo sporočil in pogovarjanje. Vsa podpirajo šifriranje v neki obliki, a so izvedbe in varnost različne.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Internet ima tudi temno plat. Zelo temno.

    Internet ima, tako kot realni svet, tudi svojo temno plat. Pri tem pa ni govor le o spletnih straneh za odrasle, temveč o nečem bistveno večjem in bolj zapletenem – pa je že pornografija nadvse razširjena. Na temni strani interneta je (skoraj) vse anonimno in nenadzorovano, daleč stran od obveščevalnih in varnostnih agencij in drugih (službenih) vohljačev. To ni nujno zlo, niti dobro.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Intervju: Milan Gabor, etični heker

    Milan Gabor je etični heker, ki podjetjem in organizacijam pomaga dvigati raven informacijske varnosti. Pogosto opozarja tudi na pereče težave na področju varnosti, saj meni, da le izobraževanje in ozaveščanje ljudi lahko poskrbita za varnejšo družbo in delovanje podjetij. Kot opozarja sogovornik, varnost zgolj na papirju ne koristi nikomur.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Na zveziveč
  • Dobri in slabi fantje

    Informacijska varnost je velikansko področje. In vsak dan se, skladno s tehnološkim napredkom, še veča. V njej je aktivnih veliko ljudi, od sistemskih skrbnikov, varnostnih strokovnjakov in analitikov, programerjev, hekerjev, krekerjev, socialnih inženirjev, haktivistov, hekerjev, ki jih zaposlujejo obveščevalne agencije, informacijskih forenzikov itd. Da, med hekerji »profesionalci« so tako dobri kot slabi fantje.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Desetletje po Stuxnetu

    Zdi se, kot bi bilo včeraj, a zloglasni virus Stuxnet je star že več kot desetletje, širši javnosti pa je znan vsaj od leta 2010. To je dolga doba in pričakovati je, da je tudi razvoj škodljivih orodij v tem času dokaj napredoval. Izkazalo se je, da to še kako drži.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Največji napadi DDoS

    Včasih napadalci nimajo drugega namena kakor škodovati. Ne zanimajo jih podatki v sistemu, ne želijo neopazno prisluškovati ali krasti. Napadi za zavrnitev storitve (DDoS) se zdijo kot primitivna vrsta napadov, katere glavni cilj je preglasiti vse drugo in izčrpati strežnik. A metoda je presenetljivo uspešna, priljubljena in v zadnjem času tudi dobičkonosna.

    Objavljeno: 13.6.2017 | Kategorija: Fokusveč
ph