Po prenovi namiznih različic procesorjev je napočil še čas za prenovo najzmogljivejših primerkov. Intelova družina procesorjev z oznako Extreme Edition je na trgu že več kot desetletje, a ji uspe vedno znova premakniti mejnike tehnologije še malce dlje. Tokrat preizkušeni 8-jedrnik Intel Core i7-5960X dokazuje, da je čas za novo dimenzijo zmogljivosti.
Prodaja digitalnih fotoaparatov se v zadnjih letih slabša, za to so odgovorni predvsem pametni telefoni. Edino področje, ki je še v razmahu, so akcijske kamere. Prvi resni prodor je pred leti naredilo podjetje GoPro, ki ima še danes največji tržni delež. Na preizkus smo dobili dva nova modela GoPro, ob njima pa še novega Sonyjevega.
Zgodba podjetja Netscape se bere kot pravcata pravljica, saj vsebuje številne elemente dramatičnih knjižnih del: prevzeme, težke nasprotnike, delitve, bogato poplačilo in celo zmaja! Podjetje, ki je številnim Zemljanom odprlo okno v svet interneta, se je »prehladilo« in ne nazadnje pokleknilo pred mogočnim konkurentom.
Komunikacijske funkcije, ki jih podpirajo današnja mobilna omrežja in operaterji, močno zaostajajo za zmogljivostmi mobilnih naprav. To sta opravljanje klicev ter pošiljanje in sprejemanje kratkih sporočil, dodatno pa je mogoč tudi prenos podatkov. Že nekaj let je zato v pripravi standard s simpatičnim imenom Joyn, ki bo omogočil več brez nameščanja dodatnih aplikacij.
Upravljanje računalnikov in druge elektronike s pritiski tipk in gumbov se v 21. stoletju zdi nekoliko zastarelo. Filmi nas že vrsto let prepričujejo, da bo v bližnji prihodnosti upravljanje bolj podobno naravni človeški interakciji. Pomembna smer v razvoju naravnega uporabniškega vmesnika je prepoznavanje kretenj, ki ga je domačemu uporabniku prvi res množično približal Microsoft s Kinectom, sledili pa so tako multinacionalke kot start-upi.
Kljub vse večji digitalizaciji poslovanja tiskalnike še vedno pogosto uporabljamo. Katera popravila so smiselna? Kaj lahko popravimo sami? Kakšni posegi so dopustni v času jamstva?
Kot kaže, je Apple s predstavitvijo lastnega sistema mobilnega plačevanja Apple Pay spet zadel v polno. Celotna industrija kartičnega in digitalnega plačevanja ga odobrava, javno ga je pohvalil celo Bill Gates. Čeprav praktično še ni v rabi, je pri konkurentih že moč opaziti mrzlično prizadevanje, da bi se vmešali v ta dobičkonosen posel. Ebay je, denimo, napovedal, da bo izločil družbo PayPal, ki bo menda samostojna privlačnejša za druge trgovce. PayPal obenem odkrito eksperimentira z Bitcoinom. Mnogi menijo, da bo Apple Pay tudi vnovič povzdignil Google Wallet. Kako pa bo na to odgovoril Microsoft?
Razvoj računalniških iger bi lahko označili za napredno evolucijo. Seveda so bili na tej poti številni vzponi in redki padci, a za vsako revolucionarno zasnovo se je hitro našlo veliko posnemovalcev, saj so si založniki želeli svoj kos pogače. Danes ni prav nič drugače, zdi se celo, da smo tik pred naslednjim velikim korakom. Zanj se poteguje več različnih pristopov in prav zanimivo bo videti, kdo se bo okronal z nazivom igra ali igralni pripomoček prihodnosti.
Rad bi se vam zahvalil za vse zelo dobre in natančne teste v reviji Monitor. Prav zaradi tega sem se obrnil na vas za pomoč pri nakupu fotoaparata, ki bi ga lahko uporabil tudi za snemanje visoko kakovostnega videa, na primer predavanja ali kakšnega simpozija. Pripravljen sem odšteti okoli tisoč evrov, a izbire je kar nekaj, sam pa nisem prepričan, kaj je najboljši nakup. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
Najbolj priljubljen fotoaparat je danes vsekakor telefon, po marsikateri statistiki vodi ravno Applov iPhone. Tako kot pri navadnih fotoaparatih je tudi za iPhone na voljo kup različnih fotografskih dodatkov, s katerimi lahko iz telefona izvlečemo več, kot bi si mislili.
Okoli tri milijarde ljudi ima telefon z vgrajenim fotoaparatom in vsi ti ljudje s temi napravami fotografirajo. Trenutno vsak dan na Facebook naložimo poldrugo milijardo fotografij. Ker je po svetu okoli dve milijardi pametnih telefonov, je vprašanje, s katerimi aplikacijami to početi, povsem na mestu.
Skorajda ne najdemo več gospodinjstva, v katerem ne bi domoval vsaj en televizor, pa čeprav stara škatla z ukrivljenim zaslonom. Seveda televizorji s katodnimi cevmi zvečine še vedno rabijo svojemu namenu, a so jih novejši digitalni s svojimi funkcijami in neprimerno boljšim prikazom slike kljub temu povsem stisnili v kot.
Uporabniki se v tehničnih trgovinah navdušujemo nad razkošno odmerjenimi diagonalami sodobnih digitalnih televizorjev in kakovostjo prikazane slike, iz trgovin pa odnašamo predvsem cenejše in manjše modele. Vsak drugi v Sloveniji prodan televizor namreč postreže z diagonalo 32 palcev oziroma 80 centimetrov, zato se nam je zdelo prav, da preverimo, kateri televizorji te velikosti najbolje opravljajo svoje poslanstvo.
David proti Goljatu, partizani proti Nemcem, Vietnamci proti Američanom, Američani proti vesoljcem … zgodovina in sedanjost sta polni zgodb o epskih bitkah med junaškimi sleherniki in podlimi velikani. Vedno zmagajo outsiderji, ki junaštvo cepijo na okretnost in pretkanost ter osmešijo pričakovanega favorita. Tokrat ne bo tako. Naj cenjeni bralki in bralcem takoj razblinimo upe: Photoshop je nesporni zmagovalec v kategoriji orodij za obdelavo slik. In ne kaže, da bi se kmalu kaj spremenilo.
Xara je z leti iz preprostega programa za vektorske ilustracije postala čedalje kompleksnejša, saj je s področja vektorske ilustracije počasi začela ponujati tudi prelom besedila, obdelavo fotografij, oblikovanje spletnih strani, izdelavo preprostih animacij (GIF in Flash) itd. … Večina uporabnikov je precej specializiranih na določena področja oblikovanja in večine funkcij sploh niso uporabljali. Zato so prodajni referenti programerjem naročili, naj program »razbijejo« na več delov, ki bodo pokrivali potrebe točno določenih uporabnikov.
Elektronska pošta je stara že več kot dvajset let. V računalništvu, kjer se spremembe vrstijo s svetlobno hitrostjo, je življenjska doba elektronske korespondence prava redkost. E-mailu se že vidijo gube, pravi Daniel Stewart Butterfield, soustanovitelj spletišča za izmenjavo fotografij Flickr. Svež zrak naj bi v elektronsko komuniciranje vnesla njegova najnovejša zamisel, ki sliši na ime Slack.
Zaščita osebnih podatkov je zadnje čase vse pomembnejša tema, sploh odkar z vseh vetrov poslušamo zgodbe o tem, kako za nami vohunijo najrazličnejše vladne agencije. Uporabniki postajajo vedno bolj ozaveščeni o tem, kako se zaščititi. Pred kratkim smo pričakali brezplačni aplikaciji, ki na naprave iOS in Android prinašata brezplačno šifriranje pogovorov.
Računalniška zgodovina ni tesno povezana le s Silicijevo dolino. Tudi na Otoku so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja delovali velikani. Acorn Computers Ltd., podjetje, ki je svetu pravzaprav dalo vrsto procesorskih arhitektur, skupaj z danes izjemno uspešnim ARM, je bilo večkrat označeno za »angleški Apple«. Neredko so bili njihovi izdelki tehnično precej naprednejši od sicer prodajno uspešnejših ameriških računalnikov.
Samogradnje elektronike so s poceni računalniki v enem čipu spet priljubljene. A brez lastnega tiskanega vezja doma težko naredimo zares uporabno napravo. Katera programska orodja potrebujemo? Koliko stane, če vezje izdelamo doma, ali če ga naročimo po meri?
Filmski studii so za pravdanje s pirati porabili že na milijone dolarjev, a bi bilo bolje, da bi jih nehali tožiti in izkoristili prednosti, ki jih prinaša nezakonito nalaganje iz svetovnega spleta.
Družba Intel je v štirih desetletjih računalniški industriji dala zares veliko. Kljub spoštljivi starosti pa se tehnološki velikan ne ustavlja, zdi se celo brezkompromisno odločen, da želi narekovati prihodnje korake te industrije. Argumentov za to mu seveda ne manjka, številne med njimi je predstavil na letošnji konferenci Intel Developer Forum 2014.
Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, je letos praznoval pomembno obletnico. Bil je že 90. zapovrstjo, pri čemer so organizatorji za spoštljivo obletnico predstavili pomembno pridobitev – CityCube Berlin je prostran dodatni sejemski kompleks, s katerim želijo potešiti izjemno zanimanje razstavljavcev iz panog potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov.
Jesen in zima prinašata kopico novih »pametnih« naprav, tokrat zapestnih ur. Izdelovalci so navdušeni, da imajo še eno vrsto izdelkov, ki lahko povečajo dobiček, potencialni kupci pa opazno manj. Še posebej zato, ker take ure za zdaj ne prinašajo bistvenih koristi, še posebej, ker jih uporabljamo poleg telefonov, ne pa namesto njih. Zato skušajo izdelovalci doseči všečnost predvsem z obliko, materiali, torej zunanjostjo, funkcije pa so nekako potisnjene v ozadje. Toda to velja že vrsto let tudi za navadne (neumne?) ure, pa formula očitno deluje. Ali bo slog pred vsebino značilnost vseh naprav, ki si jih bomo lahko nadeli v prihodnosti?
V uredništvu Monitorja se ob napovedih revolucionarnih izdelkov velikokrat počutimo kot šlogarice, saj moramo na podlagi izjave za javnost, preteklih izkušenj in zdrave kmečke pameti, še preden izdelek prejmemo v roke, ugotoviti, ali je napoved izdelovalcev naravno zmerno optimistična ali pa so imeli v marketinškem oddelku le nekoliko preveč vznesen dan. Da zamisel o šlogaricah ni ravno iz trte izvita, je dokaz naša rubrika »Kukalo v prihodnost,« kjer napovedujemo izdelke, četudi se marsikdo v uredništvu namesto na kavno usedlino bolj zanaša na obrane kurje kosti.
Plakati ob cestah in reklame v spletu nam ponujajo kup prenosnikov, ki za nizko ceno obljubljajo vse, kar bi si želeli. Kako se obnesejo v praksi, ali so res že dovolj dobri, da ne potrebujemo dražjih, smo si ogledali na tokratnem preizkusu cenejših prenosnikov.
Začenja se novo šolsko leto, primeren čas za nakup prenosnih računalnikov, ki jih šolarji pri svojem delu vse bolj potrebujejo. Primeren čas za primerjalni preizkus modelov, ki v žepu ne bodo pustili prehude luknje.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Komponenta vseh prenosnih elektronskih naprav, ki se na videz že dolgo časa ni opazneje spremenila, so baterije. Navadno nas razočarajo ravno takrat, ko telefon najbolj potrebujemo, obenem pa predstavljajo največjo coklo v razvoju. A v resnici je razvoj na tem področju silovit, le da se za običajnega uporabnika praviloma zvede v eno samo številko.
Če Google želi, da bodo uporabniki sprejeli njihov nosljivi računalnik, jih bo moral prepričati, da napravica ni nespodobna.
Sredi poletja Las Vegas postane središče dogajanja za računalniško varnost. Najstarejšemu hekerskemu srečanju DefCon delata družbo še BlackHat in BSides Las Vegas. Morda gre za naključje, a ravno v tem času je letos prišlo do nekaj razkritij ranljivosti, kot bi podjetja, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, lovila medijsko najugodnejši čas.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
