Brezžični usmerjevalniki so tisti del domače opreme, ki jih radi pozabimo, dokler delujejo, zato se je v marsikaterem domu obdržala tudi kakšna prastara naprava. A omenjena kategorija elektronike vendar toliko napreduje, da se naši vsakoletni preizkusi močno razlikujejo.
Preizkušanje brezžičnih rešitev je v Monitorju že kar stalnica in se je zadnje čase (spet) lotevamo kar pogosto. Razlog je seveda v tem, da je to tehnologija, ki bi jo naj imel prav vsak, in v tem, da si tehnične novosti sledijo nadpovprečno pogosto.
Pred dvema mescema smo opravili veliki preizkus naprav NAS in preizkusili 15 modelov. Preizkus so za las zgrešili trije modeli znamke Qnap, ki z novim operacijskim sistemom ponujajo zanimivo izbiro.
Novell, nekoč omrežni gigant, je na svojem področju kar nekaj časa obvladoval večinski delež trga. Na žalost pa je vodstvo v letih sprejelo kar nekaj slabih odločitev in te so podjetje sčasoma spodnesle.
Novi internetni protokol, IPv6, prinaša kup vprašanj: je združljiv z IPv4? Kako poteka uvajanje? Kdaj ga bomo začeti množično uporabljati? Koliko časa bo trajal prehod? Je nujen, varen, koliko stane in ali se splača?
Po pametnih telefonih, televizorjih in še kakšnem kosu vse bolj računalniško podprte opreme se nam v prihodnjih letih obetajo pametni avtomobili, med drugim taki, ki bodo pod določenimi pogoji vozili sami. Čeprav se zdi, da jih ne gre metati v isti koš z računalniki, telefoni in tablicami, bodo v prihodnje imeli precej več skupnega, kot se zdi. Google novo generacijo vozil že imenuje »četrta plat digitalnega življenje«, levji del napredka pa bo ravno v elektroniki in pametnih programih. Zato ne smemo biti presenečeni, če bodo na področje avtomobilov prišli tudi velikani, ki so doslej obvladovali elektroniko. Koliko, bo pokazal čas. Vodilo nam je lahko to, kar se je zgodilo s fotoaparati, po tem, ko je na to področje vstopila digitalizacija.
Bravo! In še enkrat bravo za mnenje v deveti številki, ki jo pravkar prebiram.
Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem.
Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res?
Redno varovanje podatkov in shranjevanje z računalnikom opravljenega dela je načelo, ki ga sleherni uporabnik nam ljube tehnologije prej ali slej osvoji. Učna ura, ki je žal praviloma sestavljena iz lastnih napak, po možnosti izgub, se posameznika prime kot alkohol praznega želodca, hitro in z bolečo glavo na koncu. Apple si prizadeva težave omiliti, a moramo kljub temu marsikaj postoriti tudi sami.
Varnostno kopiranje podatkov bi prav lahko šteli med gospodinjska opravila. Izvajati ga je treba redno, najbolje vsak dan. Dokler stvari tečejo po načrtih, tega opravila sploh ne opazimo. Kako pomembno je, se zavemo šele, ko bi varnostno kopijo nujno potrebovali, pa ni bila narejena. Ogledali smo si osnove varnostnega kopiranja in načine, kako lahko svoje podatke zavaruje domači uporabnik, ki za ta namen ne želi potrošiti (preveč) denarja in podatkov postaviti na ogled vohljačem v internetu.
Izbira poslovnega projektorja se zdi ob poplavi različnih modelov kot igranje iger na srečo. A tudi v svetu igralništva se bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujemo poslovni projektor. Če se oborožimo z znanjem, namreč ne moremo izbrati slabega projektorja.
V poslovnem svetu je ugled podjetja ali poslovnega subjekta izrednega pomena. Na stranke in poslovne partnerje je namreč treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je zato pomembna tako vsebinsko kot praktično – sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je preprosto bolj impresivna.
Kodak je v svojih zlatih časih veljal za eno najprepoznavnejših podjetij na svetu. Z začetkom digitalne revolucije na področju fotografije pa je ta ameriški velikan obtičal v preteklosti in začel počasi toniti v pozabo.
V zadnjem času smo priča neslutenemu razvoju brezžičnih komunikacij. Posebej v domačem okolju, kjer navadno med računalniki ne prenašamo zelo velikih količin podatkov, je »po zraku« mogoče skoraj vse. Inovativnih brezžičnih rešitev ne manjka in izdelovalci tekmujejo, kdo bo prvi vdelal podporo za brezžično krmiljenje z mobilnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom v kako napravo, kjer je ne bi pričakovali.
Pogoni SSD se zdijo razmeroma preproste naprave. Majhno ohišje namreč gosti tiskovino, na kateri je poleg pomnilniškega krmilnika nekaj pomnilniških čipov in napajalni sklop s kontakti. Zakaj so torej v praksi med pogoni SSD tolikšne razlike – tako zmogljivostne kot cenovne in vzdržljivostne? Poglobili smo se v zgradbo pogonov SSD in se dokopali do zanimivih ugotovitev.
Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, ni le znanilec jeseni, temveč tudi dober pokazatelj, s kakšnimi digitalnimi napravami se bomo uporabniki igrali oziroma zabavali v dolgih zimskih mesecih (in še vse prihodnje leto). Ofenzivi takih in drugačnih zaslonov, tudi občutljivih za dotik, letos kar ni bilo videti konca. Elektronika pač postaja čedalje boljša, no, k sreči pa tudi pametnejša.
Mobilne naprave so v zadnjih letih po prodaji povsem zasenčile druge računalniške izdelke in na prvi pogled se zdi, da je prav tu prostor za uresničitev sanj starih in novih izdelovalcev. V praksi pa se kaže nasprotno – število ponudnikov se hitro zmanjšuje. Nedavno se je iz igre prostovoljno izločil Panasonic, trda prede HTCju, še bolj pa BlackBerryju. Za nameček je Microsoft prevzel Nokio in to za skoraj smešno malo denarja. Toda tudi velikani, ki so spravili v obup manjše tekmece, se borijo s temno platjo lastnega uspeha. Rast ne more trajati v nedogled in že je v »tehnološkem raju« opaziti prva znamenja težav.
Nobena skrivnost ni, da imajo države obveščevalne in protiobveščevalne agencije, ki zbirajo podatke o početju drugih držav. Tudi ni nobena skrivnost, da elektronske komunikacije z internetom na čelu ponujajo izvrstne možnosti za nadzor in prisluškovanje. Kljub temu je razkritje britanskega časnika Guardian, kako NSA množično prestreza elektronske komunikacije in vohuni za svojimi državljani in tujci, dvignilo neznansko veliko prahu.
Računalništvo je na prehodu med vladavino osebnih računalnikov in današnjimi vse bolj mobilnimi napravami. Toda medtem, ko poteka ta prehod, se na obzorju nakazuje že naslednji val, ko računalniških naprav ne bomo le nosili s sabo, marveč kar dali nase. Pametna očala, ure in tudi druge naprave, ki si jih lahko nadenemo, burijo domišljijo, všečne so, se pa ljudem tudi upira, da bi jim preveč posegle v življenje.
Fujitsujevi izdelki, ki zadnjega pol leta prihajajo k nam na preizkus, so si tako različni, da je težko verjeti, da jih izdeluje isto podjetje. Poleg pokritosti vseh možnih segmentov zabavne elektronike še bolj preseneča razpon materialov, oblikovanja in kakovost izdelave.
To poletje je Asus v sodelovanju z Googlom že predstavil naslednika uspešne sedempalčne tablice Nexus 7. Tik pred tem pa je na trg poslal lastno napravo z enako velikim zaslonom in možnostjo povezave v mobilno omrežje.
HP je po nakupu izdelovalca igralnih računalnikov Voodoo vedno več uporabljal njihovo blagovno znamko Envy. Ta je bila na začetku pridržana za prenosnike najvišjega ranga, v zadnjem času pa se je ime Envy začelo pojavljati tudi na tabličnih hibridih in napravi, ki smo jo dobili v roke tokrat.
Samusungova blagovna znamka Galaxy se je po zaslugi njihovih telefonov med potrošniki tako prijela, da skušajo to ime uporabiti na vseh možnih napravah. Izjema niso niti tablice, ki za četrto telefonsko galaksijo zaostajajo eno generacijo in nosijo zaporedno številko 3.
Sony je črko Z že uporabil za enega svojih paradnih izdelkov, saj je s tem imenom krstil svoj osrednji pametni telefon. Ta je začrtal nove oblikovalske smernice tega japonskega izdelovalca in glede na pozitivno izkušnjo s telefonom od tablice z enakim imenom pričakujemo veliko.
Tablične računalnike je pred »davnimi« leti v resnici izumil Microsoft, šele Apple pa je z iPadom zares naredil izdelek, ki s(m)o ga uporabniki vzljubili. Vse kaže, da bodo lepega dne tablice povsem nadomestile računalnike, kot jih poznamo (še) danes. Ne čudi torej, da v naš laboratorij vsak mesec nakaplja kar nekaj med seboj zelo različnih modelov.
Priznamo, da nam je preizkus naprav NAS med ljubšimi. Odvijanje diskov iz naprav in privijanje vanje včasih kar malo pogrešamo. Obenem se vidi, da gre za razvijajoči se segment računalništva, zato so podjetja večinoma zelo ustrežljiva pri dobavljanju preizkusnih primerkov. Izjema je bilo tokrat podjetje Thecus, ki je zavrnilo sodelovanje.
Srce našega računalnika je že morda procesor, ožilje je matična plošča, možgani pa so na disku. Karkoli se v računalniku dandanes pokvari, je predrago popravljati, zato zamenjamo kar celotno komponento. Razen ko odpove disk, na katerem imamo diplomsko nalogo, celotno zbirko fotografij zadnjega desetletja, službena poročila ali zelo pomembno zbirko podatkov. Kaj pa zdaj?
RAID (redundant array of independent disks) je kratica, ki označuje več diskov, povezanih v eno virtualno polje – zunanje naprave jih tako zaznavajo kot en velik disk. Različna polja se označujejo s številkami v imenu, izjema je le način JBOD, Just a Bunch of Drives, ki diskov sploh ne poveže v polje, temveč prikaže vsakega zase.
Ljubljana, za Bežigradom, v uredništvu Monitorja. V ponedeljek dopoldne takoj po prvomajskih počitnicah dobim klic, da eden izmed pomembnejših strežnikov v podjetju ne deluje. Na daljavo se ne oglaša, stopim zadaj do strežnika, tam zagledam sporočilo: »boot device not found«. S sodelavcem se spogledava in nobeden si ne upa na glas vprašati, koliko je stara zadnja rezervna kopija …
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
