V Sloveniji smo, vsaj če upoštevamo skromno kilometrino domače morske obale in samo tri omembe vredna jezera, pravzaprav v samem svetovnem jadralskem vrhu. Imamo svetovno znane načrtovalce jadrnic, več odličnih izdelovalcev jadrnic, izdelovalce vrhunskih jader, dve navtični reviji in veliko jadranju posvečenih spletnih strani.
Pri nas ne znamo delati samo dobrih jadrnic, ampak tudi odlična jadra. Na Primorskem, v vasi Materija, je sedež podjetja Intervela, kjer izdelujejo jadra z blagovno znamko Victory Sailmakers. Zasloveli so z jadri za znamenito jadrnico Gaia Legend, ki je pred desetimi leti zmagovala na vseh omembe vrednih jadranskih regatah, izdelujejo pa jadra za vse vrste jadrnic, od najmanjših za razred Optimist do največjih za tekmovalne jadrnice.
Podjetje Red Hat je spet "rdeče vroče". Tokrat ne zaradi novih izdelkov, pač pa zaradi dveh nepričakovanih dogodkov, katerih posledice bomo morda razumeli šele čez čas. Michael Dell, ustanovitelj, eden najpomembnejših lastnikov in do nedavnega direktor družbe Dell, je namreč v odprtokodno družbo presenetljivo vložil skoraj 100 milijonov dolarjev svojega (zasebnega) denarja, prek investicijske družbe MSD. Čeprav je tako MSD kot Dell zanikata, da bi bil v ozadju začetek zgodbe o prevzemu podjetja, se mnogi sprašujejo, kaj je resnični motiv, saj bi se našle tudi boljše naložbe. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta se konec marca na zasebni večerji pogovarjala Red Hat in Microsoft. Pobuda je menda prišla celo od Steva Ballmerja osebno. Vsebina pogovorov ni znana, Microsoft pa ne daje izjav. Nekako v istem času pa je Bill Gates javno izjavil, da ima Microsoft interes sodelovati z odprtokodnimi družbami in se glede tega razgledujejo. Ali je na obzorju nov prevzem?
Spletni dnevniki ali blogi, po domače, so že nekaj časa ena izmed najbolj priljubljenih oblik spletnega izražanja. O njih smo na teh straneh pred časom že pisali, tokrat pa smo obiskali nekaj domačih.
Slovenski blogerji radi ostajajo anonimni, zato ne moremo zanesljivo trditi, da je od v javnosti bolj znanih domorodcev Jonas edini, ki ima svoj blog. Sicer pa tudi njegov ni ravno zakladnica zanimivega branja, saj mu uspe napisati kvečjemu kakšno mnenje ali dva na mesec. Nedaleč stran je tudi Jonasova pokeraška stran (izmet.fekali.com), namenjena vsem, ki se nameravajo poglobiti v skrivnosti ene izmed različic pokra - Texas Hold'em, če vam to kaj pomeni.
V računalniški industriji že vrsto let potekata dve "vojni", v katerih se "bitke" kar vrstijo - tiste za prevlado na področju procesorjev in tiste pri grafičnih pospeševalnikih. Po tem, ko sta svoje orožje prav v zadnjem obdobju razkazala AMD in Intel (64-bitna podpora, dve jedri na procesor), se zopet ogreva ozračje okoli družb ATI in nVidia. Na videz je nekoliko v prednosti ATI, ki bo novo jedro z delovnim imenom R520 Fudo predstavil že junija. Govor je o pospeševalniku, v celoti zgrajenem z 90-nm tehnologijo in nekje med 300 in 350 milijoni tranzistorjev. Delovni takti naj bi se gibali med 750 in 900 MHz, ATI pa stavi predvsem na nov model senčenja Shader Model 3.0. V družbi nVidia so med tem precej bolj molčeči, čeprav se že ve, da bo tudi nova družina procesorjev Gxx temeljila na 90-nm arhitekturi, nVidia pa namerava nadaljevati uspešno zgodbo z vodilom SLI. Še več, informacije iz virov blizu podjetju celo trdijo, da nVidia razmišlja o konceptu več jeder na pospeševalnik, podobno kot AMD in Intel, kar bi na eni sami kartici zagotovilo to, za kar danes potrebujemo SLI.
Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.
Boston je sredi februarja gostil srečanje LinuxWorld Expo, na katerem se je vnovič zbralo rekordno število obiskovalcev in razstavljavcev. Med slednjimi so seveda tradicionalni ponudniki Linuxa in z njim povezanih rešitev, kopica malih podjetij in organizacij, pa tudi vse več globalnih izdelovalcev računalniške opreme in storitev, ki v Linuxu in odpri kodi vidijo vse večjo priložnost za zaslužek. Na srečanju so tako sodelovala podjetja, kot so AMD, Apple, BMC, Computer Associates, Fujitsu, HP, IBM, Intel, Novell, Oracle, Sun, in Unisys.
Ali ste se kdaj vprašali, ko ste slišali, da so hekerji vdrli v ta ali oni sistem, kako so to storili? Opisali bomo nekatere njihove postopke in videli boste, da niso (sami) geniji. Pravzaprav so večinoma nekakšni nedeljski kuharji, ki pripravljajo jedi po tujih receptih. V žargonu jim pravimo kar hekerski "malčki" (script kiddies).
Dell je bil v zadnjih mesecih predmet številnih špekulacij in ugibanj o tem, ali se pripravljajo na morebitna nova velika zavezništva. Analitiki so bili tako že povsem prepričani, da bo Dell kot eden najtrdnejših Intelovih podpornikov kmalu odprl vrata tudi za procesorje AMD, tako na področju strežnikov kot odjemalcev. V Intelu so se govoric očitno zbali, zato so uspešno lobirali in le nekaj dni pred konferenco IDF oznanili, da Dell ostaja zvest Intelu. Kmalu pa so se v spletu razširile že druge govorice - Dell naj bi razmišljal o sodelovanju z družbo Sun ali pa nasprotno. V vsakem primeru naj bi šlo za sinergijo dveh podjetij, ki sta si tekmeca le na nekaterih ozkih področjih, oba pa imata mogočne tekmece, kot sta IBM in HP.
Digitalni fotoaparati, od najskromnejših, vgrajenih v telefone, do najzmogljivejših, osvajajo svet, mi pa si bomo tokrat ogledali, kako nam lahko do boljših fotografij pomaga splet.
To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.
Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.
Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.
Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.
Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.
S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.
Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.
Eno večjih fotografskih spletišč je PhotoNet. Vsak dan ga obišče več kakor 100 tisoč obiskovalcev in ima več kot četrt milijona registriranih uporabnikov. Na njem se zbirajo ljubiteljski in poklicni fotografi z vsega sveta. Tu lahko objavite svoje fotografije, ki vam jih bodo obiskovalci tudi ocenili in jih morda izbrali za posnetek tedna. Poklepetate lahko z drugimi udeleženci, preberete številne zanimive prispevke ali si ogledate skoraj 700 tisoč fotografij.
Vse pogostejše so govorice, da se namerava Dell, najtrdnejša in morda zadnja neosvojena trdnjava družbe Intel, v prihodnje odločiti tudi za procesorje družbe AMD. Čeprav je take govorice mogoče slišati že vrsto let, je razvoj v tej smeri nedavno posredno potrdil tudi prvi mož družbe, Kevin Rollins, ki je ob predstavitvi novih strežniških rezin omenil, da sisteme z AMDjevo tehnologijo že preizkušajo in so z videnim precej zadovoljni. Najverjetnejši kandidati so procesorji Opteron, ki bi jih Dell lahko uporabil v cenejših strežnikih s 64-bitno arhitekturo. Velika možnost je tudi, da bo Dell ponudil sisteme AMD ob Microsoftovi uradni predstavitvi 64-bitne različice Windows XP.
Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.
Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.
Ko enkrat postavimo majhen strežnik za domačo ali pisarniško rabo, se nam odpre cela vrsta možnosti, ki jih prej nismo imeli. Le pri redkih ponudnikih internetnih storitev si lahko po smiselni ceni omislimo nekatere storitve, ki jih danes ni le udobno uporabljati, temveč so nujne za normalno delovanje v informacijski družbi. Ena izmed teh storitev omrežja je seveda elektronska pošta, ki je tudi najbolj razširjena oblika osebnega komuniciranja v internetu.
Sodišče je v zadevi družbe SCO proti podjetju IBM slednjemu naložilo, da mora pokazati kodo operacijskega sistema Unix, ki naj bi domnevno kršila pravice tožitelja. IBM mora tako predati sporno kodo odvetnikom družbe SCO, ki jo bodo analizirali kot del priprave na začetek sojenja. SCO namreč trdi, da je IBM brez dovoljenja del kode, nad katero naj bi imel pravice SCO, predal v uporabo odprtokodni skupnosti in Linuxu. Zaradi tega zdaj zahtevajo licenčnino in povrnitev škode. Odločitev sodišča nekoliko preseneča, saj so mnogi pričakovali, da bo zavrnilo zahtevo zaradi upoštevanja drugih okoliščin, ki so kazale, da ni bilo kršitve. Analitiki pričakujejo, da se bo sodni proces začel jeseni.
Minilo je že leto dni, odkar je Novell kupil podjetji Ximian inc. in SuSE Linux AG, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel tržiti linuxovsko programsko opremo za namizne računalnike. Rezultat skupnega razvoja je Novell Linux Desktop 9 (NLD 9), ki je nadgradnja SuSE Linux Desktopa.
Ambicije družbe Google, kot kaže, nimajo meja. V zadnjih mesecih skoraj ne mine dan brez kake novosti ali novic o načrtih, po katerih se skoraj zdi, da si želijo podrediti celoten internet. Ne samo, da Google skuša razviti čim več storitev, ki so tesno povezane z iskanjem podatkov, temveč posega tudi na področja, kjer jih sploh ne bi pričakovali. Nedavno so tako objavili oglas, da iščejo strokovnjake za optična omrežja za omrežja MAN. To daje slutiti, da družbo zanimajo tudi telekomunikacije. Poleg tega je Google dobil certifikat za upravljanje internetnih registrov, čeprav za zdaj trdijo, da jih ta posel zaenkrat ne zanima.
Zadnjih nekaj let je postala priljubljena uporaba hkratnih operacijskih sistemov v enem računalniku.
Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.
27. februarja bodo ameriški filmski akademiki že 77. podeljevali oskarje, najimenitnejše nagrade filmskega sveta. Priložnost smo izkoristili za krajši sprehod po filmskih kotičkih spleta.
Podobnega kalibra kakor Rotten Tomatoes je spletišče Ain't it Cool News. Novice, ocene, priporočila, trači, klepet, vse seveda s filmskih predznakom. Tu si, recimo, lahko preberete, kako napreduje končna obdelava Štoparskega vodiča po galaksiji, filma, ki ga mnogi že dolgo pričakujejo, nekateri tudi s strahom, da bodo pri Disneyu pokvarili morda najbolj smešno znanstveno-fantastično trilogijo v petih in pol delih.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
