Objavljeno: 30.3.2005 17:11 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor September 2004

Wiki, sistem za spletno soustvarjanje

Če se sprašujete, kako neki bi bralce svojih spletnih strani povabili, naj vam jih pomagajo soustvarjati, je morda Wiki pravi za vas. Z njim lahko vsakdo zgolj s spletnim brskalnikom ureja in soustvarja spletne strani.

Kaj sploh je Wiki?

Svetovni splet je bil zasnovan kot sistem za izmenjavo informacij, kot tehnološko vezivo, ki povezuje skupnost uporabnikov. Z vse večjo komercializacijo interneta pa je razvoj stekel nekoliko drugače, in splet je vse bolj postajal sredstvo sporočanja informacij, nekakšna računalniška vzporednica časopisom in televiziji.

Razlogov za to je več, med najpomembnejšimi pa je gotovo dihotomija med pasivnim branjem in tvornim ustvarjanjem spletnih strani. Večina spletnih strani namreč bralcem ne omogoča tvornega sodelovanja. A tako ni bilo od nekdaj. Če bi hoteli poiskati prelomnico, bi bila to verjetno druga izdaja brskalnika Mosaic septembra 1993, ki je odpravila dotlej podprte spletne komentarje (več o tem piše Paul Jones, "Web Turns 10 But Was Mosaic Really First and Best Browser? No, No.", http://www.localtechwire.com/article.cfm?u=3891). To seveda nikakor ne pomeni, da bralci ne čutijo potrebe po tem, in kot odgovor na to so kakor otočki v spletu nastale spletne skupnosti, kot so Slashdot (http://www.slashdot.org/), Yahoo! Groups (http://groups.yahoo.com/) in podobne. S podobno nalogo se je leta 1995 spoprijel tudi Ward Cunningham, in nastal je sistem Wiki.

Kaj je torej Wiki? Izvirni opis avtorja Wikija ("What Is Wiki", http://www.wiki.org/wiki.cgi?WhatIsWiki) je verjetno preskop, da bi bil zares uporaben. Takole pravi: "Wiki je najpreprostejša delujoča interaktivna podatkovna zbirka."

Wiki je strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wiki podpira nadbesedilne povezave in s preprosto skladnjo omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki.

V svojem bistvu zasnova Wikija ni ravno nova, bolj je vračanje h koreninam spleta. Prvi spletni brskalnik, WorldWideWeb (pozneje, da ga ne bi zamenjevali s svetovnim spletom, preimenovan v Nexus), ki ga je konec leta 1990 napisal Tim Berners-Lee, je bolj ali manj omogočal isto (glej Tim Berners-Lee, "WorldWideWeb, the first Web client", http://www.w3.org/People/Berners-Lee/WorldWideWeb.html). Razlika je le v dostopnosti - Nexus je bil omejen na bolj ali manj ozek krog "izbrancev", ki so bili dovolj zgodaj na kraju dogajanja in ustrezno tehnično opremljeni (tekel je le v računalnikih NeXT). Wiki je, nasprotno, dostopen vsem.

Naslovnica slovenske Wikipedije

Kot številne preproste zasnove ima prosto urejanje globok in daljnosežen vpliv na uporabo Wikija. Dejstvo, da lahko preprosti uporabniki ustvarjajo in urejajo katerokoli stran na spletišču, vzpodbuja uporabnike brez tehničnega predznanja k ustvarjanju spletnih vsebin in je korak k bolj demokratični rabi spleta.

Prvi Wiki

Prvi sistem Wiki je leta 1995 razvil Ward Cunningham za portlandsko skupino, ki se ukvarja z jezikom vzorcev. Če ste količkaj domači s programskimi jeziki, pa še niste slišali za jezik vzorcev, naj vas potolažimo: pojem "jezik vzorcev" (angl. pattern language) je skoval konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja ameriški arhitekt Christopher Alexander in ga obdelal v svoji trilogiji ("A Pattern Language", 1977; "A Timeless Way of Building", 1979, "The Oregon Experiment", 1988). Zamisli, ki jih je obdelal Alexander, pa imajo splošnejši značaj, in so padle na plodna tla tudi v računalništvu, še posebej med tistimi, ki se ukvarjajo s predmetnim programiranjem. Kakorkoli že, prvi Wiki, "Portland Pattern Repository", http://c2.com/cgi/wiki, je še vedno živ in dejaven.

In ime? Nič nima skupnega z ljubkim junakom japonsko-nemške risane serije o Vikingu Vikiju s sredine sedemdesetih let, ampak naj bi "wikiwiki" v havajščini pomenilo "hitro" - namig na možnost hitrega in enostavnega ustvarjanja spletnih dokumentov.

Označevanje v Wikiju

Ena poglavitnih prednosti Wikija je njegova zložna krivulja priučevanja. Preprosto kliknemo "Uredi to stran" (ali "Edit this page", če je uporabniški vmesnik angleški) in začnemo urejati. Isti obrazec za urejanje strani samodejno odpre tudi klik še neobstoječe povezave.

Po kliku neobstoječe povezave se odpre okno, v katerem lahko napišemo sestavek.

Večja prijaznost do pisca glede na navadne statične spletne strani se pokaže v označevanju. Denimo, da bi želeli spisati preprost nadbesedilni sestavek. V HTML je videti precej nepregledno, saj označevalni elementi močno motijo vsebino:

Agregatno stanje <A HREF="snov.html">snovi</A> je določeno z urejenostjo

<A HREF="atom.html">atomov</A> ali <A HREF="molekula.html">molekul</A>. Razlikujemo:

<UL>

<LI><A HREF="trdnina.html">trdnine</A>

<LI><A HREF="kapljevina.html">kapljevine</A>

<LI><A HREF="plin.html">pline</A>

</UL>

Nepreglednost nas ne sme presenetiti - HTML je bil zasnovan z namenom, da bi ga čim laže tolmačili računalniki, ne ljudje.

Označevanje, ki ga uporablja Wiki - zgled velja za MediaWiki, več o tem pozneje - je precej bolj človeško:

Programski izpis

'''Agregatno stanje''' [[snov]]i je določeno z urejenostjo [[atom]]ov

ali [[molekula|molekul]]. Razlikujemo:

* [[trdnina|trdnine]]

* [[kapljevina|kapljevine]]

* [[plin]]e

Če gremo po vrsti: polkrepki izpis dosežemo s tremi zaporednimi opuščaji ('''; dva opuščaja postavita besedilo ležeče). Wiki sicer dopušča tudi navadne značke HTML, kot so , ali <TT>.

Zanimivejše je označevanje povezav na druge spletne strani. Na strani znotraj istega spletišča se sklicujemo preprosto tako, da besedo obdamo z dvojnima oglatima oklepajema. Če stran - v resnici pravzaprav ne gre za stran, temveč za zapis v zbirki podatkov - na katero se sklicujemo, že obstaja, Wiki ustvari povezavo nanjo, drugače pa ustvari zapis v podatkovni zbirki s tem imenom, ko s klikom povezave začnemo urejati stran.

S klikom "Uredi to stran" lahko spremenimo vsebino strani.

Tako označevanje je nadvse priročno za nepregibne jezike, kot je angleščina, pri slovenščini pa nam pride prav še nekaj dodatnih lastnosti, ki so razvidne iz zgleda. Če označenemu nizu brez presledka sledijo še kakšne črke (npr. [[atom]]ov), bo v besedilu, ki se sklicuje na povezavo, poudarjen (izpisan v drugačni barvi, podčrtan ipd.) celoten niz, ki kaže na povezavo (v našem zgledu atomov, ne atomov). Včasih pa težave ne rešimo samo z lepljenjem pripone. Takrat lahko uporabimo skladnjo z navpičnico: besedilo med dvojnima oglatima oklepajema levo od navpičnice je ime povezave, besedilo desno pa tisto, ki se izpiše na sklicani strani (npr. [[molekula|molekul]]).

Seveda Wiki podpira tudi sklicevanje na spletne strani drugje v internetu. Pri teh v enojnih oglatih oklepajih najprej navedemo URL (spletni naslov) strani, nato pa besedilo, za katerega želimo, da se izpiše, npr. [http://www.gov.si/ Republika Slovenija].

Opisano skladnjo označevanja podpira MediaWiki, ni pa edina. Prvi sistemi Wiki so podpirali skladnjo, imenovano "CamelCase". Ime ima zanimivo etimologijo: besede, v katerih so sredi besede med malimi črkami velike, naj bi bile podobne silhuetam kamel, kjer glavi sledi še ena ali več grb (pri bioloških kamelah je ta "več" resda omejen na dve). Tak zapis sestavljenk ni izum Wikija, ampak sega dlje v zgodovino - domač se bo denimo zdel tudi vsem, ki so se kdaj srečali s programskim sistemom Mathematica. V sistemih Wiki, ki podpirajo to skladnjo, je vsaka "kamelja" beseda povezava. Pred prej opisano skladnjo z oglatimi oklepaji ima eno samo, pa še to precej dvomljivo prednost: zahteva za spoznanje manj tipkanja. Po drugi strani pa ne le, da je povsem neprimeren za slovenščino in druge pregibne jezike, posebej priročen ni niti za angleščino, ker zahteva prisilno "kamelizacijo" nesestavljenih besed (povezavo na besedo "kamela" lahko, denimo, naredimo le tako, da nekje sredi besede uporabimo veliko črko, npr. KaMela).

Številni priljubljeni Wikiji (npr. UseMod, MoinMoin ali PHP Wiki) še vedno podpirajo "kameljo" skladnjo. Spet drugi Wikiji (npr. Wikit) pa podpirajo skladnjo, podobno opisani v zgledu, vendar z enojnimi oglatimi oklepaji.

Prednosti Wikija

Nathan Matias je v svojem spletnem članku "What is Wiki?" (http://www.sitepoint.com/print/1241) takole strnil devet odlik sistemov Wiki:

Poenostavljajo urejanje spletnih strani - Vsaka stran ima povezavo na "Uredi to stran". S preprostim klikom nanjo se odpre okno s preprostim urejevalnikom. Ko smo končali urejanje, kliknemo "Shrani stran", in nova stran se prikaže na spletišču.

Uporabljajo preprosto označevanje - Pretiran poudarek na tehnični izvedbi, značilen za HTML, moti jasen slog celo pri uporabnikih, vajenih tehničnih zadev. Wiki uporablja preprosto označevanje in na podlagi tega samodejno ustvari HTML.

Dokumentirajo spremembe spletnih spisov - Četudi se zmotimo in po nesreči izbrišemo stran, nam ni treba skrbeti. Wiki hrani bogato zgodovino strani, zato lahko v tem primeru preprosto povrnemo staro stanje. Večinoma Wikiji omogočajo tudi primerjavo med shranjenimi različicami strani.

Poenostavljajo vzpostavitev povezav - Celotna vsebina spletišča je shranjena kot nadbesedilna zbirka podatkov. Ni nam treba skrbeti, kje v datotečnem sistemu je kakšna datoteka; dovolj je, da poznamo ime strani, pa jo Wiki najde.

Poenostavljajo dodajanje novih strani - Wiki omogoča tudi povezave na še neobstoječe strani. Če jih kliknemo, se samodejno odpre spletni obrazec za pisanje. Ko stran shranimo, vse strani samodejno kažejo na novo ustvarjeno stran.

Poenostavljajo organizacijo spletišča - Ker so Wikijo nadbesedilne zbirke podatkov, lahko strani organiziramo, kakor sami želimo. Veliko sistemov za upravljanje vsebine zahteva, da vnaprej načrtujemo razvrstitev vsebine, še preden jo dejansko ustvarimo. To je lahko koristno, vendar le, če vsebino lahko vkalupimo v tog okvir. Tudi Wikije lahko uredimo po kategorijah, lahko pa poskusimo tudi druge možnosti. Namesto zasnove strukture spletišča številni ustvarjalci spletišč Wiki preprosto pustijo, da struktura "raste" z vsebino in povezavami med vsebino. Poskusimo lahko tudi s kombinacijo različnih pristopov: obiskovalci lahko po spletišču sledijo zgodbi, vrtajo po hierarhiji ali se preprosto pasejo po notranjih povezavah. Brez Wikija to ne bi bilo mogoče.

Vodijo evidenco o stvareh - Ker Wiki shranjuje prav vse v interno nadbesedilno podatkovno zbirko, "ve" za vse povezave med spletnimi stranmi. Zato lahko prikaže tudi izvire povezav (seznam vseh strani, ki kažejo na izbrano stran). Zaradi shranjevanja zgodovine dokumentov lahko enostavno dobimo seznam zadnjih sprememb. Bolj dodelani Wikiji, denimo MediaWiki, ki poganja Wikipedijo, zna prikazati celo seznam sprememb na straneh, ki kažejo na izbrano stran.

Omogočajo skupinsko soustvarjanje - Prvotni Wiki je omogočal komurkoli, da je s preprostim klikom gumba "Edit" spremenil vsebino spletišča. To se morda sliši kot uvod v katastrofo, pa ni bilo tako hudo. Številni Wikiji še vedno sledijo istemu zgledu, pri čemer vandalizem ni prehuda težava. Spomnimo se, da Wiki hrani zgodovino vsake strani. Na vsakega vandala tako pride vsaj deset uporabnikov, ki jih v resnici zanima vsebina in si bodo vzeli 30 sekund, da jo povrnejo. Spet drugi Wikiji omejujejo dostop, nekateri imajo celo sistem prijave vandalizma in napak. Na splošno lahko rečemo, da je izbrani sistem varovanja vsebine odvisen od same vsebine.

Vzpodbujajo kakovostno nadbesedilo - S kakovostnim nadbesedilom ni mišljena skladenjska pravilnost. Res je, da Wiki s samodejnim generiranjem HTML zmanjšuje možnost skladenjskih napak, še pomembneje pa je, da z možnostjo enostavnega povezovanja vzpodbuja tudi bogato prepleteno strukturo nadbesedila.

Projekti Wiki

Od teorije k praksi. Nekaj znanih spletišč s sistemom Wiki - poseben poudarek je na slovenskih - najdemo na naslednjih naslovih:

Portland Pattern Repository - prvi Wiki, ki še vedno deluje na spletnem naslovu http://c2.com/cgi/wiki?WelcomeVisitors; poganja ga izvirni Cunninghamov WikiWikiWeb.

Wikipedia - s skoraj 900.000 članki (od tega približno 310.000 v angleški izdaji, preostalo pa v več kot 90 drugih jezikih) z naskokom največji Wiki; splošna spletna enciklopedija, dostopna na naslovu http://www.wikipedia.org/. Januarja 2001 sta jo začela ustanovitelja projekta Nupedia, Jimbo Wales in Larry Sanger. Sprva je uporabljala UseMod, sčasoma pa je razvila svojo programsko rešitev MediaWiki. Med številnimi neangleškimi Wikipedijami najdemo na naslovu http://sl.wikipedia.org/ tudi slovensko; med nastajanjem tega pisanja je imela nekaj več kot 5500 geselskih člankov in to jo je uvrščalo nekako med 20 največjih Wikipedij. Članki skladno z zanimanji dosedanjih sodelavcev za zdaj pokrivajo predvsem področja matematike, fizike in astronomije.

Susning.nu - Splošna enciklopedija v švedščini, ki jo je oktobra 2001 začel Lars Aronsson; zasnovana nekoliko bolj neformalno od Wikipedije. Nekaj časa je slovel kot največji neangleški Wiki, v zadnjem letu pa mu je ta primat prevzela nemška Wikipedija. Poganja ga UseMod s kopico izboljšav. Domača stran: http://susning.nu/.

EmacsWiki - Wiki uporabnikov urejevalnika Emacs, na katerem se najde programčke v Emacsovem lispu, navodila, odgovore na vprašanja ipd. Poganja ga UseMod. Domača stran: http://www.emacswiki.org/.

The Tcl'ers Wiki - Wiki uporabnikov skriptnega jezika TCL (angl. Tool Command Language) in njegovih razširitev (med katerimi je najbolj znana "orodjarna" TCL/Tk). Poganja ga Wikit, seveda napisan v TCL. Domača stran: http://mini.net/tcl/; nekoliko bolj duhovit spletni naslov iste strani pa je http://wiki.tcl.tk/.

Slo-Wiki - Wiki, namenjena zbiranju, izmenjevanju in lažjemu dostopu do informacij o slovenjenju odprtokodnih programov, predvsem namizij KDE in GNOME, dveh najbolj priljubljenih namiznih okolij za operacijski sistem Linux. Poganja ga MoinMoin. Domača stran: http://slowiki.owca.info/moin.cgi/.

OBSD.si Wiki - Wiki slovenskih uporabnikov operacijskega sistema OpenBSD, zbirališče njihovih aktivnih in malo manj aktivnih projektov. Poganja ga TWiki. Domača stran: http://obsd.17slon.org/twiki/.

Slovenski uporabniki Mandrake Linuxa - Wiki neformalnega združenja slovenskih uporabnikov operacijskega sistema Mandrake Linux. Poganja ga PHP Wiki. Domača stran: http://mandrakeprinas.org/wiki/.

Slovenski Knoppix Wiki - Wiki, namenjen izmenjavi znanja med slovenskima ekipama, ki se ukvarjata s prilagajanjem operacijskega sistema Knoppix in Debian GNU/Linux, SloTechLinux (Slo-Tech) in Slix (Ljudmila). Poganja ga PHP Wiki. Domača stran: http://mila.ljudmila.org/knoppix/.

Slotech Wiki - Wiki razvijalcev Slo-Tech GNU Linuxa. Poganja ga MoinMoin. Domača stran: http://wiki.rozica.com/StWiki.

Programske izvedbe

Omenimo le nekaj najbolj priljubljenih prostih programskih izvedb. Precej obsežnejši seznam je na voljo na http://c2.com/cgi/wiki?WikiEngines.

MediaWiki - Wiki, ki poganja trenutno največji Wiki strežnik, Wikipedijo. Uporablja skladnjo z dvojnimi oglatimi oklepaji, dobro podpira svetovne jezike, skupaj z indijskimi, vzhodnoazijskimi in semitskimi. Uporabniški vmesnik, preveden tudi v slovenščino. Celoten seznam podprtih lastnosti je na voljo na http://wikipedia.sourceforge.net/features.html. Razmeroma zahtevna nastavitev. Za delovanje zahteva spletni strežnik Apache, relacijsko podatkovno zbirko MySQL in tolmač PHP v okolju Unix/Linux. Načelno je mogoča (ne pa tudi podprta s strani razvijalcev) namestitev tudi v Microsoft Windows. Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://wikipedia.sourceforge.net/.

MoinMoin - Razmeroma preprost za nastavitev. Zahteva spletni strežnik Apache in tolmač Python. Dostopen pod enako licenco kakor Python. Domača stran: http://moin.sourceforge.net/.

UseModWiki - Zelo preprost za namestitev - celoten program Wiki je en sam skript, napisan v perlu. Zahteva spletni strežnik Apache in tolmač Perl. Program je zelo kompakten, a kljub temu nadvse močan. Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://www.usemod.com/cgibin/wiki.pl?UseModWiki.

TWiki - Bogat z možnostmi, vendar nekoliko kompleksnejši za nastavitev. Zahteva spletni strežnik Apache, tolmač Perl in nekaj razvojnih orodij GNU (RCS, diff) v Unixu/Linuxu ali Windows z okoljem Cygwin. Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://www.twiki.org/.

PHP Wiki - Bogat z možnostmi, vendar nekoliko kompleksnejši za nastavitev. Zahteva spletni strežnik, relacijsko zbirko podatkov z vmesnikom SQL (npr. MySQL ali PostgreSQL) ter tolmač PHP. Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://phpwiki.sourceforge.net/.

WikiWikiWeb - Izvirni Wiki Warda Cunninghama, preprost in enostaven. Uporablja skladnjo CamelCase, podpira samodejno generiranje med seboj povezanih seznamov. Za delovanje zahteva Perl in eno od knjižnic za podatkovne zbirke, kot so dbm, ndbm ali gdbm. Domača stran: http://www.c2.com/cgi/wiki?WikiWikiWeb.

Valilnice Wikijev

Vzpostavitev Wikija, posebej zahtevnejšega, kot je denimo MediaWiki, je za manj vešče uporabnike lahko prehud zalogaj. Na voljo je še kakšna druga možnost, če bi vseeno radi začeli svoj Wiki? Ena izmed njih so valilnice Wikijev (angl. Wiki farms). Precej obsežen seznam prostih in plačljivih valilnic je na voljo na naslovu http://c2.com/cgi/wiki?WikiFarms - morda med njimi najdete kakšno primerno zase.

Namesto konca

Wiki je morda bolj kakor s tehničnega stališča zanimiv s kulturno-sociološkega vidika. Nedvomno je res, da je ustvarjati vsebino spletnih strani neprimerno laže in hitreje kakor v surovem HTML; po drugi strani pa je res tudi to, da pišejo(-mo) surove spletne strani le redki, večina pa uporablja namenska orodja, kot so Netscape Composer, Microsoft Frontpage ali Macromedia Dreamweaver. Z njimi urejanje ni težje od označevalnega jezika Wiki. Vseeno pa ta orodja niso nadomestilo za sistem Wiki. Njegova prednost je namreč v tem, da lahko spletne strani urejamo brez posebnih namenskih orodij. Potrebujemo le spletni brskalnik, tega pa bržkone imamo. Poleg tega namenska orodja zahtevajo tak ali drugačen ekskluzivni dostop do strežnika (navadno FTP), ki ga ni pametno deliti s komerkoli, a to po drugi strani pomeni, da lahko strani ureja le posameznik ali kvečjemu ožja skupina. Tu smo pri drugi prednosti Wikija - pri urejanju lahko sodeluje vsak, ki ima spletni brskalnik. Pri tem tudi strežnik ni izpostavljen nevarnosti vdora, saj spletne strani niso datoteke v datotečnem sistemu, temveč zapisi v relacijski zbirki podatkov.

Če vas je zamikalo, da bi povedano preizkusili v praksi, je najbolje, da si ogledate katero od spletišč Wiki - morda je najbolje poskrbljeno za novince kar na slovenski Wikipediji. Če niste povsem prepričani o svojih urejevalskih sposobnostih, je najbolje, da jih najprej preizkusite v peskovniku, na voljo pa so tudi kratka navodila za urejanje in slogovni priročnik.

Wiki in sorodstvo

Wiki je po svoji naravi nekoliko podoben sistemom za upravljanje vsebine (angl. content management system, CMS). Razlika je v tem, da Wiki dopušča prosto strukturo dokumentov in "organsko" rast spletišča, sistemi za upravljanje vsebine pa zahtevajo strukturirane dokumente. Pri njih praviloma vnaprej sestavimo "vsebinsko kazalo" spletišča in vzorec spletne strani, nato pa sistem postopno dopolnjujemo z vsebino.

Sistemi za upravljanje dokumentov so hitro razvijajoče se področje, med kopico komercialnih ponudnikov pa najdemo tudi številne proste. Eden najbolj razširjenih prostih sistemov za upravljanje vsebine je Typo3 (http://typo3.com/), katerega uporabniški vmesnik je po zaslugi sodelavcev podjetja Agenda preveden tudi v slovenščino. Prost sistem, nastal v Sloveniji, je tudi "Marjetica - Sistem za ravnateljevanje z vsebino" avtorja Roka Krulca (http://rok.fpp.edu/projects/marjetica/).

Če so sistemi za upravljanje vsebine po eni strani "resnejši" sistemi od sistemov Wiki, pa so na drugi strani spletni dnevniki (angl. weblog ali kar blog). Pri teh poudarek navadno ni toliko na urejanju sestavkov, temveč gre praviloma le za "dnevniške" zapise enega ali več avtorjev, zbrane na spletni strani.

Če govorimo o sistemih za olajševanje urejanja spletnih strani, ne moremo mimo sistema Zope (http://www.zope.org/). Zope je, po lastnih besedah, "odprtokodni strežnik spletnih namenskih programov" (angl. open source web application server), gre pa za podobno zasnovo, pri kateri se spletne strani ustvarjajo dinamično iz podatkov, shranjenih v relacijski zbirki podatkov, "lepilo" pa je python. V Zope je vgrajen tudi poseben strežnik, dobro pa zna sodelovati tudi s strežnikom Apache.

Dodatno branje

Aronsson, Lars (2002): "Operation of a Large Scale, General Purpose Wiki Website: Experience from susning.nu's first nine months in service"; prispevek na 6. mednarodni konferenci ICCC/IFIP o elektronskih objavah, 6.-8. novembra 2002 v Karlovyh Varyh na Češkem. Dostopno v spletu na naslovu http://aronsson.se/wikipaper.html.

Cunningham, Ward in Leuf, Bo (2001): "The Wiki Way. Quick Collaboration on the Web"; Addison-Wesley, ISBN 0-201-71499-X.

Jansson, Kurt (2002): "Wikipedia. Die Freie Enzyklopädie"; predavanje na 19. kongresu Chaos Communications (19C3), 27. decembra v Berlinu v Nemčiji. Dostopno v spletu na naslovu http://de.wikipedia.org/wiki/Benutzer:Kurt_Jansson/Vortrag_auf_dem_19C3.

Mathias, Nathan (2003): "What is a Wiki?"; Sitepoint, november 2003. Dostopno v spletu na naslovu http://www.sitepoint.com/print/1241.

Möller, Erik (2003): "Loud and clear: How Internet media can work"; Predstavitev na konferenci Open Cultures, 5.-6. junija na Dunaju v Avstriji. Dostopno v spletu na naslovu http://opencultures.t0.or.at/oc/participants/moeller.

Stallman, Richard: "The Free Universal Encyclopedia and Learning Resource"; dostopno v spletu na naslovu http://www.gnu.org/encyclopedia/free-encyclopedia.html.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Wiki, sistem za spletno soustvarjanje

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki