Objavljeno: 24.11.2015 | Avtor: Miran Varga | Monitor December 2015

Večje je bolje

Ko so televizorji postali ploski, so v trenutku postali nesramno dragi, ko so postali veliki, se jim je to zgodilo ponovno, da o zadnji »revoluciji«, ko so postali visokoločljivi (4K), niti ne govorimo. Danes, se, kot kaže, dogaja nasproten proces – 49- in več-palčni televizorji ločljivosti 4K so lahko tudi že kar ugodni.

Pogled v laboratorij

Televizorje smo preizkušali pri dnevni svetlobi v našem delno zatemnjenem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenščino ter jih omrežili (tiste modele, ki se pač znajo povezati v internet). Večina televizorjev nam je takoj samodejno postregla s predlogom po posodobitvi strojne programske kode na najnovejšo različico, in to smo seveda tudi storili. Še največ nadgradenj so bili deležni spletni vmesniki in aplikacije. To nas seveda ne preseneča.

Nato smo preizkusili možnosti dostopa do spletnih vsebin in aplikacij, ki jih privzeto ponudijo televizorji. Skoraj pri vseh modelih smo ugotovili, da Slovenije ni na svetovnem zemljevidu podprtih pretočnih storitev. Ker tudi povprečni uporabnik po teh rešitvah, četudi dejansko definirajo pametne televizorje, skorajda ne posega, so si lahko televizorji na tokratnem preizkusu po zaslugi vmesnika in aplikacij prislužili do deset točk več.

Glavni del točk, kar polovico skupne ocene, so si televizorji prislužili s prikazom slike. Najprej smo jim postregli s televizijskim signalom standardne ločljivosti, ki jim ga je prek vmesnika HDMI pošiljal set-top-box krajevnega ponudnika storitev televizije IP. Ta vir slike je hitro pokazal zmogljivosti v televizorje vgrajenih slikovnih procesorjev in spopadanje s slabšo sliko. Nekateri so bili pri tem početju bolj, drugi manj uspešni, še vedno pa nismo prav navdušeni nad temi pomagali, saj večkrat dodajo na sliko precej anomalij. Zato velja v praksi njihove učinke nastaviti na eno izmed blažjih nastavitev ali jih celo izklopiti. Zatem smo televizorjem postregli z digitalnim signalom prizemne tv DVB-T, in sicer v standardni (576p) in visoki ločljivosti (720p). Za konec smo jih »razveselili« še z video viri polne visoke ločljivosti (1080p) in ultra visoke ločljivosti (2160p). Oboje smo jim dali predvajati prek ključka USB in spletnih dveri YouTube. Tako smo dodobra preverili njihove sposobnosti prikaza kakovostne slike in zvoka, obenem pa hitro dobili občutek, česa je sposoben v televizorje vgrajen večpredstavni predvajalnik (delo s podnapisi, zapisi ID3 v glasbenih datotekah …). Na tem področju so razlike med televizorji že manjše, obenem pa lahko potrdimo, da se večpredstavnim podaljškom ne obeta nič dobrega, saj znajo tudi cenejši televizorji danes predvajati večino digitalnih vsebin, s katerimi jim postreže domači uporabnik.

Na preizkusu nas je zanimala tudi realističnost prikaza barv, saj smo bili v preteklosti pri številnih modelih večkrat priča zasičenim barvam. Tudi danes večina televizorjev pri osnovnih nastavitvah ponuja nekoliko izrazitejše barve, morda zato, da lažje pritegnejo pozornost obiskovalca v trgovini, na bolj realna tla jih spravijo šele različni filmski načini. Le za redke modele lahko zapišemo, da so že tovarniško ustrezno barvno nastavljeni, a je pri večini modelov, kjer ni tako, težava z igranjem po menujih vsaj odpravljiva.

Na tokratnem preizkusu vendarle nismo iskali zvočne podhranjenosti, saj se zavedamo, da povprečen domači uporabnik ni avdiofil, zato smo ugotavljali predvsem to, kako kakovost zvoka z naraščanjem  jakosti peša. Kljub temu je kakovost predvajanja zvoka štela kar tri desetine skupne ocene.

Desetino skupne ocene je prineslo tudi upravljanje televizorja, k temu smo šteli delo z daljinskim upravljavcem (ali dvema) in menuje televizorja. Neposrečenih ali nepravilnih prevodov menujev tokrat nismo točkovno kaznovali, smo pa z veseljem ugotovili, da je »slovnično izzvanih« modelov na trgu čedalje manj.

Panasonic TX-50CX700

Japonski izdelovalec Panasonic je z umikom plazemskih televizorjev stroškovno učinkovitejšim tehnologijam presedlal na proizvodnjo digitalnih televizorjev z osvetlitvijo LED. Tokrat preizkušeni model TX-50CX700 je vsekakor eden zanimivejših televizorjev na trgu. 50-palčna diagonala zaslona je ujeta v res tanke robove zaslona, in to po današnjih »suhljatih« standardih. Inženirji niso izumljali tople vode s podstavkom, temveč so televizorju namenili dve nogi, postavljeni ob robova. Takšna zasnova ima tudi manjšo pomanjkljivost – potrebujemo razmeroma dolgo ravno površino, na katero postavimo televizor (ali pa ga namestimo na stenski nosilec).

Kmalu po vklopu nas pričaka pametni vmesnik televizorja Home Screen 2.0, ki gradi na sistemu Firefox OS. Z rešitvijo, ki temelji na Mozillini brskalni platformi, je Panasonic resnično naredil velik korak naprej. Vmesnik je posrečeno barvit, preprost in prečiščen, na japonsko zapletenost spominjajo le menuji nastavitev, kjer je še vedno velika gneča. Osnovni vmesnik lahko za razliko od večine drugih televizorjev povsem prilagodimo svojemu okusu, po zaslugi številne skupnosti uporabnikov Firefoxa pa ne manjka niti zanimivih aplikacij za pretakanje avdio in video vsebin – neposreden prenos programa Eurosport, Amazon, Freeview Play in podobnih. Večini je žal skupno le to, da vsebin v ločljivosti 4K praktično ni, a kjerkoli bomo dobili vsaj vir visoke ločljivosti (720p ali boljši), nam bo televizor postregel z odlično sliko.

Zaslon televizorja je resnično svetel, zato priporočamo skorajšnjo prepolovitev nastavitev svetilnosti. Televizor pozna celo vrsto tehnologij za izboljšavo kakovosti slike, a je ob njihovi rabi slika postala malce mehka, zato ob ogledu visoko ločljivih vsebin priporočamo, da jih (popolnoma) izklopimo. Štirijedrni »800-herčni matematik« zelo dobro opravi svoje delo pri »nadgrajevanju« video vsebin na ločljivost 4K (edino pri vsebinah standardne ločljivosti ni več sposoben čudežev). Kontrast in globina črne barve sta odlična, če smo res pozorni, lahko ob robovih zaznamo manjše »uhajanje« osvetlitve. Televizor TX-50CX700 za razliko od večine drugih podpira aktivno tehnologijo prikaza 3D slike, toda izdelovalec v želji po čim dostopnejši ceni televizorju ne prilaga ustreznih očal. Vgrajenemu predvajalniku večpredstavnih datotek smo zamerili, da ne podpira datotek v zapisu MKV. Zvočnika spravita iz sebe povprečen zvok, manj všeč nam je bil le klasični daljinec, ki ne dosega ravni  konkurentov.

Panasonic TX-50CX700

Cena: 1200 EUR.

Za    Odlična 2D slika, Firefox OS.

Proti Daljinec.

Philips 49PUH4900

Philips s televizorjem 49PUH4900 dokazuje, da ni več daleč dan, ko bodo televizorji z ločljivostjo UHD povsem nadomestili danes prevladujoče modele z ločljivostjo 1080p. Najcenejši tokrat preizkušeni televizor je namreč ocenjen le na 650 evrov. Za to ceno je izdelovalec seveda moral pristati na več kompromisov. Nekateri so bolj, drugi manj opazni. O privlačni zunanji podobi s tankimi robovi ni govora, skrajno plastično ohišje kot prvo priča o varčevanju. Ob vklopu nas pričaka enostaven vodnik za namestitev, kjer je za razliko od številnih tekmecev že vse nastavljeno za slovensko govorno okolje. Menuji televizorja so preprosti – pregledni in enostavni. Kaj hitro ugotovimo, da za omenjeni denar ne dobimo omrežne povezljivosti (niti žične, niti brezžične) in seveda tudi ne pametnega vmesnika s kupom aplikacij. Televizor se zdi kot kombinacija nekaj let stare Philipsove elektronike z novejšo matriko, tudi daljinec je podedovan od nekaj generacij starejših modelov. A slednje še ni slab obet, uporabniki, ki jim ni mar za pamet, vdelano v televizorje, bi tak model imeli celo raje kakor daljinec, posejan z desetinami tipk, kjer bi se bali zgrešiti tipko.

Pri televizorju 49PUH4900 bomo tako privarčevali pri ceni, a izgubili pri pameti. No, slednjo mu lahko  še vedno vrnemo z nakupom in priklopom večpredstavnega predvajalnika. Pri tem velja preveriti, ali slednji podpira tehnologijo Philips EasyLink (beri: HDMI-CEC), drugače bomo morali shajati z rabo dveh daljinskih upravljalnikov.

Kakovost slike je v konkurenci dražjih in prestižnejših modelov razkrila, da ji do najboljših manjka veliko. Varčevanje pri vgradnji matrike in osvetlitve je terjalo svoj davek in tega ni mogoče prikriti niti z igranjem z nastavitvami. Kljub temu se televizor pri predvajanju virov visoke ločljivosti dobro obnese, več težav pa ima vgrajeni dvojedrni procesor z računanjem izboljšav slike nižjih ločljivosti. Ker ni omrežne povezave, lahko video posnetke ločljivosti 4K televizorju dostavimo tudi na ključku USB. Vgrajeni večpredstavni predvajalnik podpira resnično veliko zapisov datotek (avdio, video in podnapisov), zato s predvajanjem bogatih vsebin ne bi smeli imeti večjih težav. Zvok, ki ga iztisneta iz sebe vgrajena zvočnika, je povprečen, čudežev v tej kategoriji tudi ne smemo pričakovati. Tehnologijo Ambilight smo še vedno pohvalili, všeč nam je, da je varčevanje s ceno pri tem modelu ni odpravilo.

Philips 49PUH4900

Cena: 650 EUR.

Za    Nizka cena, tehnologija osvetlitve okolice Ambilight.

Proti    Slabša kakovost slike in zvoka.

Philips 49PUS7150

Model 49PUS7150 predstavlja srednji razred ponudbe sodobnih Philipsovih televizorjev. Za slabih 300 evrov dražje od najcenejšega televizorja dobimo na preizkusu resnično spodoben digitalni televizor. Philips 49PUS7150 je predstavnik najpametnejših televizorjev ta hip, saj premore že tretjo generacijo izvedbe sistema Android, in to se vsekakor pozna. Menuji televizorja so zelo odzivni, delovanje pa tekoče, predvsem po zaslugi štirijedrnega procesorja. Android različice 5.1, prilagojen za rabo s televizorjem, navduši s kopico uporabnih aplikacij. Philips lahko pohvalimo, da si je vzel čas tudi za slovenski trg in zajel kar 30 delno ali v celoti krajevno prilagojenih aplikacij. To je bistveno več kot pri drugih izdelovalcih. Na 16 GB vgrajenega pomnilnika (dodatno razširljivega s ključkom USB) lahko seveda namestimo še vrsto drugih aplikacij in iger iz ekosistema Android oziroma Google Play. Televizor upravljamo bodisi z nadgrajenim klasičnim daljincem, ki ima na hrbtni strani vgrajeno priročno tipkovnico, ali pa prek storitve Google Cast z drugo pametno napravo z zaslonom, občutljivim na dotik, kar še olajša krmarjenje po spletnih straneh, aplikacijah in drugih vsebinah.

Prikaz slike je zelo dober, zlasti ob uporabi virov visoke ločljivosti. Barve so odlične, z globino črne vred, prav tako kontrast, za katerega ob osvetlitvi LED skrbi tehnologija Micro Dimming Pro v navezi s senzorjem svetlobe v prostoru. Iz tira ga ne vrže niti prikaz hitrega gibanja. Sicer pa tudi vsestranski Philips 49PUS7150 dokazuje, da na televizorjih ultra visoke ločljivosti ni prav smiselno predvajati video vsebin standardne ločljivosti, ker te kljub številnim algoritmom izboljšave slike pokažejo vse svoje slabosti in anomalije.

K odličnosti prikaza 2D in 3D slike (uporabljena je pasivna tehnologija, štirje pari očal so priloženi) precej prispeva tudi tristransko osvetljevanje okolice Ambilight, ki pozna različne načine rabe. Vgrajena osvetlitev se lahko prilagodi barvi stene, razdalji do stene in seveda sledi barvnemu prikazu vsebine na zaslonu. Nadpovprečno se televizor odreže tudi pri predvajanju zvoka. Trije zvočniki iztisnejo iz sebe 25 W moči, prijetno sta nas presenetila še predvajanje nizkih tonov in neposredna podpora zvočnemu zapisu DTS. Večpredstavni predvajalnik je tako kot pri cenejšem sorodniku  nadpovprečen.

Philips 49PUS7150

Cena: 923 EUR.

Za    Kakovost prikazane slike, Ambilight, Android OS.

Proti    Nič.

Zlati Monitor

Tokratni preizkus digitalnih televizorjev z diagonalo med 48 in 55 palcev in nagrado zlati Monitor je osvojil televizor Philips 49PUS7150, predvsem zaradi svoje uravnoteženosti – po vseh obravnavanih merilih je nadpovprečen. Poleg tega, da prikazuje zelo lepo sliko, ki je že tovarniško med bolje umerjenimi, ima vgrajen tudi kakovosten par zvočnikov, podprt s sodobnimi tehnologijami za še boljšo zvočno podobo. Izvedba operacijskega sistema Android TV je najboljša med enakimi modeli, največ je tudi v slovenščino krajevno prilagojenih aplikacij in vsebin, pa tudi upravljanje je po zaslugi do uporabnika prijaznih menujev in v kombinaciji s praktičnim daljincem res enostavno. Dodana vrednost odlični uporabniški izkušnji je vsekakor tristransko osvetljevanje okolice Ambilight. Pika na i pa je cena, ki je več sto evrov nižja kot pri neposrednih konkurentih.

Tudi najbližji zasledovalec je bil iz Philipsovega tabora. Philips 55PUS7600 je že organizacija EISA razglasila za televizor letošnjega leta, sami pa kljub vsemu menimo, da je »doplačilo« za 17 cm daljšo diagonalo precejšnje, četudi je televizor znatno ugodnejši od, denimo, Sonyjevih konkurentov.

V preizkušenih kategorijah, torej med televizorji z ultra visoko ločljivostjo 4K/UHD, praktično ni slabih modelov, in to je edino pravilno. Uporabnik, ki za sodoben televizor odšteje tisoč evrov in več, ne sme biti razočaran.

Philips 55PUS7600

Televizor Philips 55PUS7600 je med preizkušenimi televizorji že lastnik prestižne lovorike. Organizacija EISA ga je namreč razglasila za »evropski televizor 2015–2016«. Strokovno žirijo je prepričala predvsem kakovost slike, podprta z zelo dobrim zvokom in sodobnim pametnim vmesnikom. Svoje je prispevala tudi dostopna cena.

Televizor s 55-palčnim zaslonom dejansko prikazuje odlično sliko ultra visoke ločljivosti, za katero je še najbolj zaslužna Philipsova tehnologija Pixel Precise Ultra HD, ki vhodno sliko pretvori v sliko ločljivosti 4K. Globina črne barve je odlična, barve živahne (a so odtenki kože kljub temu videti povsem naravno), kontrast pa zelo visok. S predvajanjem športnih posnetkov z elementi hitrega gibanja televizor nima težav, matematik s funkcijo Perfect Natural Motion zelo solidno opravi svoje delo.

Tudi ta televizor ima nogi postavljeni povsem v robova, zato njegova postavitev na ozko pohištvo ni mogoča, lahko pa ga brez večjih posebnosti namestimo na steno. Tam pride tehnologija tristranskega osvetljevanja slike Ambilight 3, ki dogajanje z zaslona razširi še na večji del okolice, še kako do izraza, svoje delo pa odlično opravijo tudi zvočniki, ki obvladajo tehnologije zvočnega odboja (seveda moramo televizorju prej povedati, kje je nameščen). Zvočna trojica (globokotonec je del sistema) namreč iz sebe iztisne pristen prostorski zvok moči kar 30 W.

Androidna preobleka in funkcionalnost sta enaki kot pri modelu 49PUS7150, prav tako nabor aplikacij. Bomo pa na masivnem daljincu, ki dobrodošlo premore tudi funkcionalnost drsne ploščice (in na hrbtni strani vgrajeno tipkovnico), našli tudi gumb za storitev Google Voice, ki se zelo dobro obnese tudi pri prepoznavanju slovenščine in pozna tudi različne govorne ukaze (televizorju lahko npr. velimo  »Odpri YouTube!«).

Večpredstavni predvajalnik je zelo dober, a za razliko od najboljših konkurentov le ni bil zmožen predvajanja vseh 4K video vsebin, s katerimi smo mu postregli. To pomanjkljivost lahko sicer odpravimo z namestitvijo druge aplikacije, npr. VLC for Android ali podobne.

Philipsu je z modelom 55PUS7600 uspelo izdelati zelo vsestransko zmogljiv televizor, zato nagrado organizacije EISA povsem razumemo. Nam je bila 4K slika na manjšem 49-palčnem modelu sicer še za odtenek bolj všeč.

Philips 55PUS7600

Cena: 1337 EUR.

Za    Kakovost prikazane slike, Ambilight, daljinec.

Proti    Nič.

Samsung UE50JU6872U

Televizor Samsung UE50JU6872U je med najbolj svežimi na trgu, saj ga je korejski gigant iz sveta potrošniške elektronike javnosti predstavil septembra na sejmu IFA. Kot namiguje že oznaka modela, gre za televizor iz srednjega razreda ponudbe, a s pomembnim podatkom – tako kot prestižnejši sorodniki z oznako SUHD premore tehnologijo »kvantnih pik«. To pomeni, da si lahko obetamo res kakovostno sliko.

No, nad slednjo nikakor nismo bili razočarani, nasprotno, televizor je dokazal, da kljub odsotnosti naprednejše elektronike, ki jo premorejo dražji modeli, še vedno lahko prikaže presneto dobro sliko – a le, dokler ga »hranimo« z visoko ločljivimi vsebinami. Te televizor oziroma vanj vgrajeni štirijedrni procesor prebavlja z odliko. Televizor uporablja matriko VA, ki postreže z odličnim kontrastnim razmerjem, ki tudi pri ločljivosti 4K ne razočara. Globina črne barve je prepričljiva bolj kot pri nekaterih konkurentih. Manjše izzive lahko televizorju povzročijo le posnetki hitrega gibanja, a v praksi je velikokrat težko doseči ekstreme, ki jih preučujemo s testnimi in demo posnetki. Vsebine standardne ločljivosti so, tako kot pri vseh tokrat preizkušenih televizorjih, na 50 palcih diagonale videti »nazobčane«. Močno nas je presenetilo, da se je Samsung v tem modelu televizorja povsem odpovedal 3D podpori. Da, prav ste prebrali, 3D vsebin ta televizor ne predvaja. Slednje se resnično zdi kot nepotrebno varčevanje, sploh za izdelek srednjega cenovnega razreda. Ko smo že pri manjkajočem – manjka tudi vmesnik SCART (saj ne, da bi ga pogrešali).

Pameti televizorja streže Samsungov lastni operacijski sistem Tizen, ki pa se mu že malo poznajo leta. Kljub temu lahko zapišemo, da je pregleden in bo uporabnik delo z njim hitro osvojil. Samsung modelu UE50JU6872U prilaga le en klasični daljinec (»pametni« pa je na voljo za doplačilo), s čimer ne pripomore ravno k boljši uporabniški izkušnji pri uporabi spletnega brskalnika in številnih aplikacij.

Vgrajeni predvajalnik večpredstavnih vsebin je med najboljšimi, kar zadeva poznavanje različnih vrst datotek, pri testiranem modelu pa je občasno postal nekoliko neodziven (beri: počasen) pri branju ključka USB z več deset gigabajti vsebin ali pri dostopu do omrežnih virov. Zvočni sistem televizorja je deloval bolje od tokratnega povprečja, všeč nam je bila podpora prostorskemu zvoku formatov Dolby Digital in DTS.

Samsung UE50JU6872U

Cena: 1230 EUR.

Za    Kakovost prikazane slike.

Proti    Navaden daljinec, ni podpore 3D vsebinam.

Samsung UE55JS9080Q

Družina izdelkov 9000 v Samsungovem televizorskem žargonu pomeni visoki razred, ki si že zasluži kratico SUHD ali super ultra visoka ločljivost. Nič ne de, televizorju z ukrivljenim zaslonom pri prikazovanju slike lahko očitamo le malokaj. Najprej naštejmo presežnike – zaslon je v primerjavi z rahlo ukrivljenostjo nekaterih konkurentov kar pošteno ukrivljen, televizor pa, recimo, da kar atraktivnega videza. Ukrivljenost zaslona žal tudi negativno vpliva na sliko, poleg rahlih anomalij ob obeh stranskih robovih je še največja pomanjkljivost omejen vidni kot – slika na televizorju je pri gledanju od strani res opazno slabša. Korejski izdelovalec je to hibo želel odpraviti z vrsto drugih tehnologij. Kakovostna matrika se še posebej izkaže ob ogledu fotografij ali video posnetkov, posnetih z visokim dinamičnim razponom barv (HDR). Da so barve resnično žive, skrbi tudi 10-bitno vzorčenje (manjši model ima le 8-bitno). Kljub ne najnižji ceni UE55JS9080Q premore le trakova LED z osvetlitvijo ob robovih, a za doseganje pristno črne barve uporablja Samsungovo tehnologijo krajevnega zatemnjevanja, imenovano Cinema Black. Za razliko od televizorja srednjega razreda se JS9080 ne brani prikaza video posnetkov v treh razsežnostih, čeprav izdelovalec televizorju ne prilaga  očal.

Za prikaz različnih virov slike se televizor zanaša na škatlico One Connect, ki sicer gosti tudi večino »pameti« televizorja. Slednje resda nekoliko podraži izdelavo televizorja, a zato uporabniku omogoča, da v prihodnjih letih zamenja le omenjeno škatlico in tako pridobi morebitne nove funkcije. Prav veliko uporabnikov se za to možnost, ki jo Samsungovi televizorji omogočajo zadnja leta, v Sloveniji ne odloča. Televizor je tako sposoben prikaza vrhunske slike iz kateregakoli vira, dokler je njegova ločljivost razmeroma visoka. 8 milijonov slikovnih pik, ki jih iz manjše količine pik izračuna Samsungov matematik, je videti zelo dobro, z razmeroma malo šuma. Slika za razliko od nekaterih rešitev konkurentov skoraj nikoli ne deluje »umetno«.

Večpredstavni predvajalnik predvaja skoraj vse 4K vsebine brez zatikanja, prav tako tudi pretočne 4K vire (npr. nekatere posnetke s spletišča YouTube). Vgrajena zvočnika solidno opravljata svoje delo, a ne več kot to. Samsung televizorju prilaga tako klasični kot pametni daljinec, kar še olajša upravljanje vmesnika Tizen.

Samsung UE55JS9080Q

Cena: 2080 EUR.

Za    Odlična kakovost slike.

Proti    Vidni koti, cena.

Sony Bravia 49X83C

Drugi japonski gigant iz sveta potrošniške elektronike, Sony, veliko stavi prav na uspeh v svetu televizorjev. Letos je namreč izdal kar 12 modelov televizorjev z operacijskim sistemom Android TV. Preizkušeni 49-palčni Bravii X83C prav tako poveljuje mali robotek, ki v svet televizorjev prinaša aplikacijsko tržnico Google Play ter z njo na stotine aplikacij in iger. Na Sonyjevih Braviah je že privzeto nameščenih okoli ducat aplikacij, ki uporabniku omogočajo dostop do spletnih video mest. Vodijo seveda spletne dveri oziroma aplikacije YouTube, Vimeo in podobne. Da po tehnološki plati strojna oprema prehiteva storitveni del, postane očitno v trenutku, ko se začnemo spraševati, zakaj neki slika na televizorju, ki podpira ultra visoko ločljivost 4K (UHD), ni vrhunska, oziroma ima vidne pomanjkljivosti. Še najbolj se pri predvajanju spletnih video posnetkov obnese aplikacija YouTube, ki samodejno zazna morebitno širokopasovno povezavo in video na televizorju predvaja v najvišji možni ločljivosti izbranega videa.

Sony je zvečine ohranil Googlovo privzeto postavitev elementov vmesnika (za razliko od pametnih telefonov, kjer uporablja obsežne »preobleke«), a ima veliko pomanjkljivosti. Za preizkus kakovosti slike in zvoka smo namreč na ključek USB 3.0 naložili obilo različnih avdio in video posnetkov ter testnih vzorcev. S privzeto video aplikacijo je iskanje točno določenega praktično nemogoče, saj vse video posnetke uvrsti v nepregleden »bazen«. Vrata USB se skrivajo za oznako »sda1«, ki bi jo hitro prepoznali le uporabniki operacijskega sistema Linux.

Naj bo dovolj o Androidu, zanimala sta nas tudi kakovost prikazane slike in predvajanega zvoka. Televizor Bravia 49X83C sicer nima vgrajene vrhunske matrike TRILUMINOUS Display, saj je ta rezervirana za prestižnejše modele, kljub temu pa se nad kakovostjo prikazane slike ne moremo pritoževati, niti je pretirano hvaliti. Je pač na ravni cenejših konkurentov, od najboljših pa jo ločijo premalo pristne barve in slabši kontrast. Stranska osvetlitev LED ima tudi svoje omejitve. Par zvočnikov iztisne iz sebe do 20 W moči, to je več kot dovolj za povprečno dnevno sobo. Delo z Androidom znatno poenostavi par daljincev (klasični in modernejši z drsno površino), čeprav je upravljanje televizorja še enostavnejše ob pomoči mobilnih naprav (vgrajeno ima tudi tehnologijo NFC za hitro povezovanje).

Sony Bravia 49X83C

Cena: 1100 EUR.

Za    Slikovni procesor.

Proti    Le povprečna matrika.

Sony Bravia 55S85C

55-palčna Bravia S85C je prava lepotica. Gre namreč za televizor z rahlo ukrivljenim zaslonom in zelo tankim robom, ki vsekakor naredi vtis na uporabnika že s svojo zunanjo podobo. Model Sony Bravia KD-55S8505C že premore pogosto opevani zaslon TRILUMINOS Display, ki v kombinaciji s slikovnim procesorjem X1 in tehnologijo natančne preslikave barv resnično prikazuje žive in pristne barve, ki »dihajo«. Umetna pamet televizorja zna dinamično prilagajati kontrast in svetilnost slike predvajani vsebini, zato lahko postreže z neverjetno globino črne barve. Resnično prepričljivi so tudi video posnetki in fotografije v tehniki HDR. S predvajanjem 3D vsebin televizor nima nobenih težav.

Po kakovosti slike pa se hvala televizorja hitro neha. Manj posrečena Sonyjeva izvedba sistema Android kljub priloženima daljincema po enostavnosti upravljanja ne dosega tekmecev, pa čeprav premore hitre izbirne menuje z zgornje in spodnje strani. Privzeti brskalnik Opera je le pogojno uporaben, sicer pa lahko na televizor k sreči namestimo tudi druge aplikacije in igre – televizor že pozna tiste, ki so optimizirane za rabo z njegovim daljincem. Grajo si zasluži tudi predvajalnik večpredstavnih vsebin, ki na ključku USB sploh ne prepozna večine vsebin ultra visoke ločljivosti (skoraj 4x cenejši Philips pa jih brez obotavljanja). Priključkov za povezovanje zunanjih naprav in virov slike je v izobilju, tako kot druge naprednejše Sonyjeve televizorje lahko tudi Bravio 55S85C z mobilnimi napravami spoznamo kar prek tehnologije NFC (če jo seveda mobilna naprava premore), tekoče je predvsem povezovanje z drugimi androidnimi napravami. V vsega nekaj korakih lahko fotografije ali druge vsebine z naše mobilne naprave že prikažemo na televizorju.

Tanka zasnova televizorja je terjala svoj davek pri zvočnikih. Vgrajena zvočnika sicer obljubljata izhodno moč 20 W, a zvenita manj prepričljivo od prestižnih konkurentov. Nič čudnega, da Sony na nekaterih trgih omenjenemu televizorju ob nakupu priloži še polico z zvočniki – t. i. »sound bar«.

Sonyjeva prva implementacija platforme Android TV v nas pusti mešane občutke. A ker se skoraj vsak teden nadgrajuje, bodo ti televizorji (pa tudi drugi, ki uporabljajo to platformo) le še boljši. Televizor pohvalno nadgradnjo sistema, ki sicer traja skoraj eno uro, opravi v ozadju. Če bomo ravno tisti hip želeli poganjati androidne aplikacije ali spreminjati nastavitve v menujih, bomo zaznali slabšo odzivnost.

Sony Bravia 55S85C

Cena: 2060 EUR.

za    Odlična kakovost slike, zunanja podoba.

Proti    Implementacija sistema Android.

Sony Bravia 55X93C

Najmanj kompromisov med tokrat preizkušenimi Sonyjevimi televizorji pričakovano izkazuje model KD-55X9305C, ki je sicer »drugi z vrha«. Prestižni televizor si s prestižno postavljeno ceno ne dela usluge. Model z letnico 2015 se od lanskoletne Bravie najbolj razlikuje po vgrajenem 4K slikovnem procesorju X1, drugače pa je podedoval številne odlične lastnosti, tudi zasnovo. Da si je zaslužil naziv največjega televizorja na tokratnem preizkusu, je poskrbel ob robova zaslona vgrajeni zvočniški sistem iz šestih zvočnikov, ki je konkurentom pokazal, kako se poskrbi za odlično zvočno izkušnjo. Zaljubljenci v hišni kino bi nas brž spomnili, da je zvok enako pomemben kot slika, ko je govor o uporabniški izkušnji. Tako kot zna procesor X1 nadgraditi vire visoke ločljivosti (HD, 720p) v ultra visoko ločljivost (UHD, 2160p), zna izboljšati tudi predvajanje zvoka, pa čeprav gre za stisnjene datoteke mp3. Četudi  gre za odličen slikovni procesor, tudi ta pri videih nižjih ločljivosti ni sposoben čudežev in je artefaktov v sliki res veliko (pričakovano). Sony dragemu televizorju prilaga dva para aktivnih 3D očal, s katerimi je ogled 3D vsebin pravo doživetje, le ustrezne nastavitve glede na predvajano vsebino bomo morali najti.

 Zaslon Triluminous je znova nadvse prepričljiv. Barve, barvni prehodi, sivine, odtenki, vse obvlada z odliko. Črna barva je globoko črna. Televizor premore tudi podrobne nastavitve temperature barv in drugih lastnosti, zapleteni menuji podrobnih nastavitev pa so primerni le za poznavalce (vsi drugi bodo sicer sliko prej skazili kot izboljšali). Že nastavljeni načini prikaza slike so sicer za večino video vsebin malce neposrečeni, a jih s popravkom ali dvema hitro prilagodimo svojemu okusu. Težav z uhajanjem osvetlitve ali svetlejšimi predeli slike kljub robni osvetlitvi LED nismo zaznali.

Glede na tekmece manj gladko izkušnjo sistema Android premore tudi Bravia 55X93C, zato tudi nekoliko nižja skupna ocena. Televizor nas je prijetno presenetil s prepoznavo govora. Sony novi Bravii prilaga dva daljinca – klasični in majhen daljinec z drsno ploščico ter vgrajenim mikrofonom. Govorno upravljanje sistema Android deluje preprosto tako, da televizorju v slovenščini zaupamo, kaj želimo poiskati, in v naslednjih sekundah so nam spletne video vsebine na iskano temo na voljo. Natančnost prepoznavanja glasu je osupljiva.

Sony Bravia 55X93C

Cena: 3100 EUR.

Za    Vrhunska kakovost slike in zvoka, zunanja podoba.

Proti    Implementacija sistema Android, cena.

Smart TV
Občasno uporabljena pamet

Število uporabnikov pametnih televizorjev se z leti in naprednejšimi modeli stabilno povečuje. Lani je v primerjavi z lastniki pametnih televizorjev z letnico 2013 kar dvakrat več lastnikov televizorjev s platformo Smart TV uporabljalo pametne funkcije, delež uporabnikov pri televizorjih starejših letnikov pa je razmeroma majhen. Pri uporabi vodijo video posnetki vseh vrst, zelo priljubljeno je predvsem obiskovanje spletnega mesta YouTube, ogledi filmov in novic, pa tudi brskanje po spletu nasploh.

V Philipsu Slovenija so nam zaupali podatke o uporabi v prvem letošnjem polletju. Uporabniki pametnih televizorjev najpogosteje uporabljajo naslednje aplikacije: YouTube, spletni brskalnik, VoYo, RTV4D, Vreme, Planet Siol, Facebook, Cloud Explorer, TV na zahtevo, Kulinarika.net, Cloud TV in iConcerts. Raba aplikacije YouTube močno vodi pred vsemi drugimi, saj je do petkrat pogosteje rabljena in njena raba za razliko od večine drugih ni odvisna od letnega časa. Med igrami, ki jih uporabniki igrajo prek pametnih televizorjev, letos vodijo naslovi Riptide GP2, Beach buggy in Asfalt 8.

Tabela z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji