Umetni talent

Življenje netalentiranih je v teh časih bistveno enostavnejše kot nekoč. Morda celo lažje od tistih talentiranih, ki so svojo danost pilili na kateri od akademij. Netalentirani nimajo veliko samokritike; besedilo, ki je slabše od garancijskega lista na greznici, zgrgrajo v mikrofon, spustijo prek autotunea in, voilà, mega hit je pripravljen! Čez naključne posnetke z obiska domačega kafiča razmažejo katerega od instaučinkov — in fotografije so za steno galerije.

Tehnologija seveda pomaga tudi nesojenim slikarjem. Že najzgodnejše različice obdelovalnikov slik so ponujale srednje grozljive »slikarske« učinke. Izdelovalci vtičnikov so kar tekmovali, kateri bo bolj neotesano pljunil umetnosti v obraz. Fotografije z dopusta v Žusterni so naenkrat postale olje na platnu, sprehod na Šmarno goro pa je bil ovekovečen v perorisbi. A kaj kmalu se je teh učinkov prijel slab sloves in celo oblikovalci jedilnikov štajerskih obcestnih restavracij so jih nehali uporabljati.

Izvirna slika je namenoma nesramno nizke ločljivosti

Ste torej brez talenta, kaj sedaj?

Večina razvijalcev take programske opreme je potonilo v zasluženo pozabo, a nekaj najbolj zagrizenih je algoritme za instantno umetnost razvijalo naprej. In priznati moramo, da so prišli precej daleč! Nova generacija algoritmov upošteva vsebino fotografije: barvne ploskve, robove, konture objektov na sliki, oblike … Če je na fotki, recimo, okrogel element, ga bo algoritem zaznal in potegnil čopič s krožnimi potezami, če pa bo zaznal raven rob, bo potegnil ravno črto. Obetavno! Tudi simulacija materialov, podlag in tehnik je na bistveno višji ravni. Preizkusili smo štiri zglede takih orodij, Corelov PaintIt!, Akvisov ArtWork, Alien Skinov Snap Art in Dynamic Auto Paint podjetja MediaChance.

Za vse smo uporabili enako sliko nesramno nizke ločljivosti, saj pri takem programju praktično ni razlike med visoko ločljivo sliko iz najsodobnejšega DSLRja in tisto iz podpovprečnega telefona izpred nekaj let.

Logika delovanja in vmesnik je pri prvih treh programih precej podoben, četrti pa je malce bolj samosvoj, a lepo po vrsti.

Paint it: packamo in spoznavamo barvice

Pravijo, da srečo in veselje povečaš tako, da znižaš pričakovanja. Tega načela se držijo tudi v Corelu. Njihov Paint it! je najmanj pretenciozen med vsemi štirimi programi, kar dajo z grafičnim vmesnikom razvijalci takoj zelo jasno vedeti. Ta je sila preprost, z velikimi ikonami in gigantsko, tipično korelovsko barvno paleto. Vse skupaj vliva zelo predšolski občutek. Na tej ravni je tudi samo orodje, saj je moč izbirati le med desetimi  že nastavljenimi »tehnikami« iz železnega repertoarja, od olja in akvarela pa do svinčnika in peresa. Nastavitev praktično ni.

Tudi sicer je manevrskega prostora pričakovano malo. Korelovci nam dovolijo po sliki še ročno packati z nekaj vrstami čopičev (med drugim Fairy dust …) v poljubni debelini. To pa je bolj ali manj vse. Če imate mularijo, ki vam je z voščenkami popisala stene, na preprogo pa v slogu Pollocka stisnila vse tube temper, je tole morda primeren programček za sproščanje kreativnosti.

Z ArtWorkom lahko dosežemo prav zanimive rezultate.

Ob Corelovem Paint it! bodo uživali predvsem nezahtevni uporabniki … voščenk.

Paint it!

Orodje za pretvorbo fotografij v slikarije.

Izdeluje: Corel (www.corel.com).

Cena: 30 EUR.

✓    Osvobajajoča preprostost.  

✗    Omejujoča preprostost.

ArtWork in Snap art: likovni pouk — zelo uspešno  

Orodji Akvisa in Alien Skina sta si tako podobni, da bi dal človek roko v ogenj, da fantje čopiče in platna kupujejo v isti trgovini. Potem pa gredo še na pivo skupaj. Zadevi sta si podobni tako na videz kot tudi po logiki delovanja.

Glavni okni ponujata izbor osnovnih tehnik, ki jih je moč še natančno naravnati in prilagoditi. Ker pa je možnosti zelo veliko in se uporabnik lahko hitro zapleza, so bili pri obeh razvijalcih prijazni in so priložili kar nekaj prednastavitev. Gre za pričakovane zadeve, ki bodo hitro zadovoljile tudi zahtevnejšega uporabnika.

Programerji Alien Skina, legend Photoshopovih vtičnikov, niso razočarali.

Osnovno okno Snap Arta

Kot rečeno, sta si oba programa zelo podobna, a zdi se, da malce slabše rezultate daje ArtWork. V primerjavi s Snap Artom so poteze bolj robate in delujejo bolj naključno. Zdi se, da je Alien Skinov algoritem za prepoznavanje elementov na fotografiji kljub vsemu bolj dodelan.

Paint it!: ne pričakujte veliko.

ArtWork: pregleden in jasen vmesnik

Snap Art 3

Orodje za pretvorbo fotografij v slikarije.

Izdeluje: Alen Skin Software (www. alienskin.com).

Cena: 110 EUR.

✓    Izjemen izbor kakovostnih prednastavitev.  

✗    Cena.

Pri obeh orodjih lahko del slike poudarimo ali zaščitimo s čopičem (maska). Tako lahko programu dopovemo, da želimo, da se z označenim delo slike ukvarja malce dlje in bolj natančno. Snap Art ponuja tudi uporabo plasti, s katerimi lahko še natančneje določimo dele slike, ki zahtevajo »ločeno obravnavo«. Tako lahko delu slike pripišemo več abstrakcije, drugemu delu debelejši čopič, tretjemu krajše poteze …

Obe orodji dajeta zares zanimive rezultate. Seveda je nerealno pričakovati, da bosta programa iz zanič slik naredila umetnine. Obrestuje se, da sliko, ki jo nameravamo »poumetniti«, skrbno izberemo. Torej, da pazimo na osvetlitev, kontraste, barve in, seveda,  proporce. Le tako je na koncu vse skupaj videti prepričljivo. Vsak od opisanih programov ima kar nekaj spletnih strani za razkazovanje rezultatov (denimo Flickr). Tam si je zanimivo ogledati, kaj lahko pričakujemo od določene fotografije.

ArtWork 7.0

Orodje za pretvorbo fotografij v slikarije.

Izdeluje: Akvis (www.akvis.com).

Cena: 55 EUR.

✓    Izbor tehnik in materialov.  

✗    Počasnost.

Dynamic Auto Paint: kolega, kar indeks prinesite  

Da se želi DAP na vsak način razlikovati od konkurence, je takoj očitno. Večina teh programov (tudi trojica prej opisanih) ponuja nabor znanih tehnik. Uporabnik lahko izbira med oljem, akvarelom, svinčnikom, pasteli … precej jasno in razumljivo tudi najbolj ignorantskemu laiku. DAP pa je drugačen. Pri Mediachanceu od uporabnika zahtevajo malce več: ob osnovnih tehnikah tudi poznavanje likovnih jezikov nekaterih najbolj znanih slikarjev. Prednastavljeni parametri se tako imenujejo, recimo, Camille, po holandsko-francoskem impresionistu Camillu Pissarru, ali pa Starry, po Van Goghovi De sterrennacht, Zvezdni noči. To v praksi pomeni, da je dobro vedeti, kaj in kako je slikal, recimo, Cezanne, in fotografijo izbrati tako, da bo ustrezala slikarskemu izrazu tega ali onega umetnika. Tako utegnete biti razočarani, če boste s Klimtom obdelali fotko Julijskih Alp. Avstrijski secesist in simbolist se pač ni loteval krajinskih vedut.

Ko si izberete tehniko, slikarja ali določen likovni jezik, si lahko izberete barvno paleto, debelino čopiča in stopnjo realizma (ta parameter naravnavate s kar nekaj ločenimi nastavitvami).

DAP pa je zanimiv tudi po slikarskem procesu. Po osnovni nastavitvi program slike nikoli zares ne konča. Je kot pravi umetnik, ki s sliko ni nikoli povsem zadovoljen in se do nezavesti ukvarja z detajli. In tako kot zafrustriran perfekcionističen umetnik na koncu sliko izmaliči, jo tudi DAP. Če ga pustite delati predolgo, bo zadeva povsem neuporabna. To v praksi pomeni, da morate programu slediti in ga, ko vam je slika všeč, ustaviti. Če se vam zdi ta metoda preveč nepredvidljiva, lahko vnesete največje število potez.

DAPov vmesnik je daleč najmanj pregleden.

Dynamic Auto Paint da rezultate, ki se jih ne bi branila večina študentov na ALUO

DAP ponuja dodatne obdelave slike, s čimer doseženo še bolj definiran učinek tehnike, predvsem pa materiala. Dodajamo lahko, denimo, svetila, naravnati je moč število, intenziteto in barve, s čimer poudarimo relief slike. Predvsem se zadeva izkaže, ko želimo pretiravati pri kateri od tehnik, denimo impastu.

Dynamic Auto Paint

Orodje za pretvorbo fotografij v slikarije.

Izdeluje: MediaChance (www.mediachance.com).

Cena: 42 EUR.

✓    Način in nadzor izrisovanja.  

✗    Vmesnik.

Dobrodošli med talentiranimi

Vsi opisani programi so zelo zanimivi, vsak po svoje. Možnosti, ki jih ponujajo, so zares neskončne, zato je tudi podrobno opisovanje rezultatov in metod precej brezpredmetno. Različne slike dajo pri istih nastavitvah povsem nepredvidljive rezultate, nekaterim določena tehnika »ustreza«, druge so povem neuporabne. To pomeni, da so rezultati sila nepredvidljivi. Ravno to pa daje vsemu skupaj največji čar!