Uberizacija finančnega sektorja je neizogibna

Objavljeno: 28.2.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Marec 2017

Pred panogo bančništva in financ so veliki pretresi, zanje bodo poskrbela predvsem tehnološka podjetja. Bančništvo kot tako se bo dobesedno znova izumilo, saj bo nova generacija inovativnih podjetij pravila igre v bančnem sektorju raztrgala. Dobrodošli v t. i. fintech svetu.

Inovativnih idej, kako spremeniti sicer že desetletja precej okorne bančne storitve, po svetu ne manjka. Zanimivo bo opazovati, ali se bodo banke vendarle prebudile, drugače jih utegnejo po desni prehiteti inovativna zagonska podjetja, bodoči velikani finančne industrije. T. i. fintech podjetja z najrazličnejšimi rešitvami s področja inovativnih plačilnih storitev ter upravljanja financ uporabnikom dajejo oziroma omogočajo tisto, kar si res želijo – hipne finančne transakcije s čim nižjimi stroški. Pravzaprav lahko fintech podjetja bankam naredijo velikansko uslugo. Pokažejo jim pravo smer razvoja novih izdelkov in storitev. Gre za kakovost uporabniške izkušnje in pristen stik s stranko/komitentom. Tehnološke inovacije in korenit zasuk v obnašanju potrošnikov ter predvsem spremembe v bančni regulativi so temelji tektonskih premikov v svetu vseh organizacij, katerim uporabniki zaupamo hrambo in upravljanje denarja.

Kaj pravzaprav so fintech podjetja? Ime označuje tehnološka podjetja, ki delujejo v finančni industriji in z rabo najnovejših tehnologij dobre zamisli in inovacije spreminjajo v praktične finančne storitve, ki so izjemno konkurenčne aktualnim finančnim storitvam bank ter različnih posrednikov. Inovatorji iz fintech podjetij imajo dejansko veliko možnosti za uspeh – ne bremenijo jih na(d)loge regulatorjev, starih sistemov IT, poslovalnic, niti skrb zaščite obstoječih poslovnih modelov. Posledično so njihove storitve znatno ugodnejše za končne uporabnike.

Kaj pa ostane bankam? »Pričakujem, da bodo banke v prihodnje šle v smeri zmanjšanja števila bančnih produktov, ki jih ponujajo svojim komitentom, in v bistveno izboljšanje uporabniške izkušnje na vseh tržnih poteh. Bistvene inovativnosti v samih bankah, vsaj v bližnji prihodnosti, ni pričakovati, a to ne pomeni, da se kljub temu ne bo kje zgodila. Veter v jadra inovativnosti bančnih storitev bo zelo verjetno povzročila uvedba direktive PSD2, s katero bodo banke »odprle« svoje storitve in podatke tudi drugim nebančnim uporabnikom. To bo zagotovo povzročilo pojav novih inovativnih finančnih storitev, ki bodo z rabo vtičnikov API nastale v sodelovanju z bankami, a kljub vsemu zunaj banke,« meni Matej Šošterič, direktor poslovanja v podjetju Comtrade Digital Services v Sloveniji.

Bančništvo platform in vtičnikov

Dolgoročna prihodnost bančnih storitev bo najverjetneje temeljila na rabi nekaj globalno ali vsaj regijsko razširjenih platform, podobno kot danes uporabniki in podjetja pretežno uporabljamo le tiste najbolj razširjene platforme za elektronsko pošto, upravljanje odnosov s strankami (CRM), sodelovanje in druge namenske naloge ter opravila. Gre za to, da so rešitve uporabnikom stalno na voljo, platforme v oblaku delujejo globalno, v režimu 24/7 po vsem svetu.

Tehnološko obarvani futurologi nam napovedujejo prihodnost, sestavljeno iz programabilnih vtičnikov API. Tudi reorganizacija finančnih podjetij bo osredotočena na rabo vtičnikov API. Očitno je, da bodo fintech inovatorji z novimi platformami z vsega obsegajočo ponudbo – vzpostavljen bo partnerski ekosistem – najprej merili na uporabnike z največ denarja in potrebo po (najbolj) kakovostnih storitvah, torej velike korporacije, ki bodo iskale prihranke na račun obsega transakcij, tem pa priključili še trgovino ter majhna podjetja brez integriranih ustreznih rešitev, skratka vse, ki bodo z inovativnimi plačilnimi rešitvami in storitvami želeli poenostaviti in poceniti nakup ter plačilo izdelkov in storitev.

Za uporabniško izkušnjo (in stroške) gre

Potrošniki se danes obnašamo drugače. Smo bolj informirani, saj praktično še pred nakupom raziščemo vsa področja in izdelke, ki nas zanimajo. Obenem od ponudnikov malone zahtevamo enostavnejše in bolj personalizirane izdelke in storitve, preproste modele plačevanja in hitre roke dostave. Proizvodne inovacije in napredek na področju logistike poskrbita za prvo in zadnjo točko, za »srednji« del pa bodo poskrbela podjetja, ki se ukvarjajo s plačilnimi rešitvami in storitvami. Ta morajo najti najboljšo oziroma najprimernejšo rešitev za posameznega potrošnika.

Tehnološko obarvani futurologi nam napovedujejo priho­dnost, sestavljeno iz programa­bilnih vtičnikov API.

Ne le trgovci, tudi banke morajo zato postati proaktivne in ne zgolj čakati, kdaj bo stranka stopila v njihovo poslovalnico. Podjetja vseh vrst morajo stare in potencialne stranke nagovarjati prek vseh mogočih kanalov in ustvarjene priložnosti čim prej pretopiti v dejanski posel. Raziskave kažejo na čedalje večjo pomembnost uporabniške izkušnje pri prodaji izdelkov ali storitev – kar dve tretjini potrošnikov se za posameznega ponudnika odloči predvsem na podlagi kakovosti uporabniške izkušnje. Čim bolj jim je ta pisana na kožo, tem bolj bodo zvesti izdelku, storitvi, blagovni znamki in podjetju. Elektronski in digitalni kanali ter mediji podjetjem ne predstavljajo le možnosti za cenejše nagovarjanje potrošnikov, temveč tudi za natančnejše, bolj ciljno nagovarjanje. Konkurenčna prednost ponudnikov pa je tudi v tem, da uporabniku ponudi zanj najprimernejšo in po možnosti še najcenejšo možnost plačila. Kdor meni, da že en sam cent razlike pri transakciji ne igra vloge, naj pomisli na skorajšnjo prihodnost, ko bodo odločitve »vlekli« avtomatizirani nakupovalni algoritmi glede na poznavanje naših osebnih preferenc. Takrat bo lahko tudi en sam cent odločil o tem, kateri trgovec bo naš pametni hladilnik in omaro napolnil s tedensko oskrbo z živili.

Prebojne inovacije

Skrb za inovacije je gonilo vseh industrij, najboljša podjetja jo imajo z velikim črkami zapisano v svoji DNA. Banke sicer inovirajo, a pogosto (pre)počasi, obenem pa se (pre)hitro zadovoljijo z manjšimi izboljšavami, namesto da bi zasledovale prebojne inovacije, s katerimi bi ustvarile res veliko vrednost. Kot to počno njihovi največji konkurenti – fintech podjetja.

»Banke so bile nekoč prvi in vodilni (u)porabnik informacijske tehnologije. Danes ta opis v številnih bankah ne velja več. Zaostanek pri uvedbi novih tehnologij, ki zadnjih sto let praktično opredeljujejo osnovni pogoj za inoviranje, je v primerjavi z nekaterimi drugimi industrijami očiten. To lahko vidimo v razumevanju direktive PSD2 in njenega podsklopa XS2A. Nekatere banke verjamejo, da je zanje dovolj, če bodo januarja 2018 skladne z regulatornimi zahtevami, druge pa vidijo PSD2 kot glasnika digitalne revolucije na plačilnem trgu, ki bo za vedno spremenil celoten evropski finančni trg. Za slednje to pomeni veliko priložnost, da z inovacijami zadržijo tržne deleže, katere bodo napadli novi igralci na njihovem področju, predvsem fintech podjetja,« meni Marko Šmid, direktor poslovnega razvoja v družbi SRC z več kot 20 let izkušenj pri delu z bankami, in nadaljuje: »Tu je še delež fintech podjetij, katerih poslovni model bo temeljil na partnerskem sodelovanju z bankami, a bodo slednje morale pristati na delitev dela svoje pogače z njimi. Skratka, inovatorji bodo profitirali v vseh primerih.«

PSD2 – kratica, ki ruši bančne monopole

Ne le tehnologija in inovacije, tudi regulativa bančnikom krati spanec. Posebej nova direktiva EU o plačilnih storitvah (PSD2), ki bo stopila v veljavo januarja 2018, bo poskrbela, da bodo vse banke v EU digitalno posodobljene. Omenjena direktiva prinaša možnosti številnih sprememb v panogi bančništva, saj med drugim predpisuje tudi to, da morajo banke na zahtevo komitentov ponudnikom plačilnih storitev omogočiti dostop do svojih sistemov in transakcijskih računov strank. Komitenti se bodo tako lahko izognili bankam in ponudnikom kreditnih kartic ter njihovim provizijam in te storitve plačali neposredno ponudniku plačilnih storitev. Med ponudniki plačilnih storitev se bodo poleg kartičnega trojčka American Express, MasterCard in VISA med prvimi znašla tudi velika globalna podjetja, oziroma vsa podjetja, ki jim bo velikanska količina finančnih transakcij znatno pocenila poslovanje, če bodo imela lastne plačilne sisteme in jih kot storitev ponujala drugim. Pričakovati je, da bodo vsi veliki trgovci (Aldi, IKEA, Spar …) in drugi panožni velikani (Lufthansa, Ryanair …) pograbili to priložnost. A banke bi se morale pravzaprav najbolj bati tehnoloških velikanov, kot so Alphabet (Google), Apple, Samsung in podobni, ki že danes kažejo velike apetite po teh provizijah.

Direktiva PSD2 bo torej panogo bančništva odprla novim ponudnikom, ki bodo lažje vstopili na trg in zaostrili konkurenco med bančnimi ustanovami. Ocene kažejo, da bo zaradi konkurence, ki jo bo omogočila direktiva PSD2, ogrožena petina do četrtina prihodkov bank. A ta odprtost je po drugi strani tudi priložnost za spretnejše banke. Tudi banke same bodo namreč imele možnost dostopa do transakcijskih računov komitentov drugih bank, potencialnih novih strank. Z inovativnimi poslovnimi modeli in predvsem s partnerstvi z najrazličnejšimi specializiranimi podjetji lahko banke poiščejo svojo nišo in uporabnike.

Tudi Marko Dolinar, direktor prodaje in trženja v podjetju Halcom d. d., vidi še veliko rezerv: »Slovenske banke po inovativnosti ne zaostajajo za glavnino bank v Evropi, obenem pa težko govorimo o kritični masi bank, ki izražajo inovativne prakse. Npr. domače banke zaenkrat še ne podpirajo kriptovalut ali kakšnih izjemno preprostih hitrih nakazil med posamezniki, nimajo posebnih aplikacij za pametne ure, ne podpirajo biometričnih avtorizacijskih elementov za podpis nalogov pa tudi orodja za nadzor nad osebnimi financami so razmeroma preprosta. Vse to kaže na velik potencial, ki ga je treba uloviti.«

Pogled v prihodnost

Raziskava 2016 Retail Banking Trends and Predictions, opravljena med bančniki in izvršnimi direktorji fintech podjetij, je anketirance spraševala, kako bo v njihovih očeh videti bančna industrija v naslednjih petih letih. Vprašani so se strinjali glede napovedi, da bodo fintech podjetja s svojimi inovativnimi storitvami pošteno spremenila področje bančništva. Banke se tako upravičeno bojijo predvsem finančno orientiranih tehnoloških podjetij, ki so sposobna svoje rešitve hitro ponuditi globalno, tudi velikani, kot so Apple, Google in Samsung, imajo svoje načrte, kako postaviti lastne ekosisteme plačil, in bi lahko mimogrede prevzeli nekatere obstoječe komitente bank, predvsem tehnološko bolj ozaveščene in nagnjene k digitalnemu plačevanju. A tudi njim ne bo lahko, so prepričani bančniki, na strani katerih so dolgoletne izkušnje pri upravljanju različnih zakonodajnih in regulatornih zahtev. Z njimi se bodo morala namreč spoprijeti vsa podjetja, ko enkrat postanejo res pomembni igralci v svetu bančnih poslov. Ne gre pozabiti niti na pomembno obstoječo konkurenčno prednost bank – te že imajo kritično maso komitentov in če bodo sposobne ponuditi vsaj približno konkurenčne pogoje in storitve, bodo stranke po vsej verjetnosti tudi obdržale.

Imajo pa banke vrsto slabosti, ki jih ne bo mogoče odpraviti čez noč. Stari sistemi in rešitve jih še kako zavirajo v razvoju in jim poleg fizičnih poslovalnic višajo stroške poslovanja. Omenjena raziskava pa je izpostavila še eno, za banke zelo zaskrbljujočo ugotovitev – tehnološki strokovnjaki, torej programerji, razvijalci in arhitekti programskih rešitev, se bistveno raje zaposlujejo v fintech podjetjih kot v bančnih ustanovah, saj v prvih vidijo večji potencial in lepšo prihodnost.

Banke se potencialnega črnega scenarija še kako dobro zavedajo. V njihovih ukrepih in odzivih je videti, da tekmecev ne podcenjujejo več. Številne banke, tudi slovenske, so spoznale, da velja imeti fintech podjetja za partnerje, in ne tekmece, zato jih vabijo v svoje zagonske ekosisteme, hackatone, in jih poskušajo prepričati v skupen razvoj rešitev in storitev ter nastop na trgu. »Med slovenskimi bankami vlada glede fintech podjetij še nekaj skepse. A zgleda dobrih praks, kot sta SKB banka in Nova KBM, ki sta se odločili inovacije ustvarjati skupaj s fintech skupnostjo na t. i. hackathonih, kažeta na velik potencial te simbioze,« dodaja Dolinar.

Zamisel, da bi fintech podjetja in banke oblikovali skupne bančne platforme, ni slaba. S sodelovanjem bi lahko poudarili posamezne prednosti in zmanjšali slabosti. Skupen nabor in morebitna nadgradnja storitev, v katere bi bilo vključenih več različnih ponudnikov, bi lahko ob ustrezni integraciji v očeh uporabnikov predstavljal optimalno ali prepričljivo izbiro, tako z vidika stroškov, zmogljivosti, hitrosti kot prijaznosti rabe. To, ali bo bankam s sodelovanjem z aktualnimi izzivalci uspelo doseči želeno prilagodljivost poslovanja in ohraniti komitente, pa bomo videli že v prihodnjih letih.

Stash – fintech gre nad velikane investicijskega bančništva

Bržkone najhitreje rastoče fintech podjetje leta 2016 je podjetje Stash, ki se je lotilo zanimivega izziva. Približati investicijsko bančništvo – torej nakupe delnic, obveznic, vlaganja v sklade … – povprečnemu uporabniku. Podjetje Stash Investment sta februarja 2015 zagnala veterana z Wall Streeta, Brandon Krieg in Ed Robinson, ki sta želela svoje delo približati vsakomur. V drugi polovici lanskega leta je podjetje najprej prejelo 9 milijonov dolarjev semenskega kapitala skladov tveganega kapitala, nato pa prodalo še za 25 milijonov delnic večjim naložbenikom. Kaj sploh Stash omogoča?

Gre za aplikacijo, ki uresničuje pojem mikroinvestiranja, saj lahko posameznik v dveh minutah odpre račun in z minimalnim vložkom pet dolarjev že začne vlagati v delnice najrazličnejših svetovnih podjetij. Ponudbo si oblikuje po svojem okusu, ustvarjalci aplikacije pa uporabnikom predlagajo, naj izbere tisto, ki je najbolj prilagojena njegovemu življenjskemu slogu in stvarem, ki jih pozna. Tehnološki navdušenci bomo torej vlagali v tehnološka podjetja, popotniki v turizem, ljubitelji narave v obnovljive vire energije itd. Stroški ukvarjanja z investicijskim bančništvom so minimalni: en dolar na mesec (za račune z manj kot 5000 dolarji vrednostnih papirjev) in 0,25 % letnega prometa za vse račune z višjo vrednostjo. Za razliko od večine fintech podjetij se Stash ni na vse pretege (in stroške) upiral regulatornim organom, temveč pridobil vsa dovoljenja za uradno registriranega naložbenega svetovalca. Stash tako uporabnika skozi aplikacijo izobražuje o finančnih naložbah, ki so prilagojene njegovemu investicijskemu profilu – bolj ali manj tvegane, ponuja avtomatizirano investiranje itd. Avgusta lani je imela aplikacija že 150.000 uporabnikov, za varnost transakcij pa skrbi 256-bitna enkripcija, dodatno so vsi računi v aplikaciji in vrednostni papirji v njih zavarovani do višine pol milijona dolarjev. Stash tako ponuja investicijsko bančništvo vsakomur, in to za delček cene, kolikor za trgovanje z vrednostnimi papirji računajo banke ali borznoposredniške hiše.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki