Konvergenca telekomunikacijskih storitev je povzročila, da danes lahko vse osnovne storitve (telefon, internet, televizijo) dobimo v paketu pri enem ponudniku na enem priključku. Če smo nekoč za vsako storitev potrebovali svoj priključek, lahko danes na istem priključku dobimo vse tri storitve. Na eni strani lahko pri ponudniku interneta naročimo še telefon in televizijo, na drugi strani pa lahko pri kabelskem operaterju naročimo še internet in telefon. Tudi mobilni operaterji že nekaj časa lahko ponudijo trojček storitev, vendar niti internet niti televizija prek mobilnega telefona nista preveč priročna (da o ceni ne govorimo).

Kaj pa vsi tisti, ki nimajo niti telefonskega niti kabelskega (kaj šele optičnega) priključka? Za takšne ostanejo samo brezžične povezave. Nekateri satelitski ponudniki sicer ob televiziji ponujajo tudi internet, vendar so stroški opreme precej visoki, internet pa bolj počasen. Teoretično je možna tudi telefonija prek satelitske povezave, vendar zaradi zamude pri prenosu (televizijski sateliti so na višini 36.000 kilometrov) ni preveč praktična (komercialna satelitska telefonija sicer uporablja satelite na precej nižjih orbitah - le nekaj 100 kilometrov). Ostaja še brezžični internet WiFi, ki pa ni najprimernejši za telefonske ali televizijske storitve. No, in pa Wimax, ki je pri nas nekje na meji. Je in ga hkrati skorajda ni.

UPC oziroma Ljubljanski kabel, ki je od sredine leta 2007 del UPCja, je že leta 2005 začel oddajati digitalno televizijo prek oddajnika na Krvavcu in kasneje še prek oddajnika na Trdinovem vrhu, hkrati pa ponudil tudi digitalno televizijo v kabelskem omrežju. Sam UPC Telemach je digitalno televizijo začel ponujati šele septembra 2008 (in se ob tem preimenoval v UPC). Medtem ko na Krvavcu UPC še vedno ponuja poseben digitalni paket 66 televizijskih in 70 radijskih programov, pa bo na Krimu ponudil identični digitalni paket 100 televizijskih in 60 radijskih programov kot v kabelskem omrežju, skupaj z dvema televizijskima programa v visoki ločljivosti. Medtem ko digitalno televizijo s Krvavca sprejemamo z običajnim digitalnim satelitskim sprejemnikom (DVB-S), pa digitalno televizijo s Krima sprejemamo kar z običajnim digitalnim kabelskim sprejemnikom (DVB-C) ali pa na anteno priključimo televizor, ki ima vgrajen digitalni sprejemnik.

Na oddajnem stolpu na Krimu sta nameščena dva posebna oddajnika, ki s signalom pokrivata vsak polovico Ljubljanske kotline. Naročnik sprejema signal z običajno satelitsko anteno (krožnik), ki jo namesti na balkon ali streho. Podobno kot pri satelitskem sprejemu ne sme biti med anteno in oddajnikom nobene ovire. Pri satelitskem sprejemu navadno ni težav, pri sprejemu s sosednjega hriba pa se lahko pojavi kakšna ovira, hiša ali vsaj drevo. To se je zgodilo tudi nam, ko smo testno anteno hoteli najprej namestiti na balkon, pa je bil vrh Krim zakrit s krošnjo visokega drevesa, tako da smo morali splezati na streho in anteno namestiti na dimnik.

Sprejemna antena, parabolski reflektor, usmerja signal v gorišče antene, kjer je nameščen poseben LNB. Ta ni več enak kot LNB za satelitski sprejem (ali za sprejem Lastovke na Krvavcu), temveč gre za poseben sprejemno-oddajni LNB. Signal potem prek običajnega koaksialnega kabla pride do napajalne kretnice, ki prek koaksialnega kabla napaja LNB, ta pa seveda potrebuje energijo za oddajanje povratnega kanala proti Krimu. Od tam naprej je zgodba popolnoma enaka kot pri kabelskem omrežju. Koaksialni kabel se napelje do frekvenčne kretnice, ki razdeli signal na dva dela; nižje frekvence (5-65 MHz) se posredujejo do modema, na katerega se priključi telefon in internet, višje frekvence (80-1000 MHz) se posredujejo digitalnemu sprejemniku (ali neposredno televizorju, če ta že omogoča digitalni sprejem DVB-C). Modem je običajni kabelski modem (model Thomson THG540), ki ga UPC uporablja tudi v kabelskem omrežju, UPC pa za sprejem televizije ponuja tri različne digitalne sprejemnike Handan, ki jih tudi sicer ponuja na digitalnem kablu.

Telefonija: Običajni analogni telefonski aparat smo priključili na kabelski modem in takoj dobili signal omrežja. Gre seveda za IP telefonijo, ki jo za UPCjeve naročnike zagotavlja operater In.Life, ki internetno telefonijo sicer ponuja pod lastno blagovno znamko Detel (omrežna skupina 059). Telefonija IP je danes že zrela storitev in se po kakovosti praktično ne loči več od klasične telefonije in tudi mi med preizkušanjem nismo imeli nikakršnih težav. Brez težav smo tudi pošiljali in sprejemali telefakse. Po želji bi lahko na modem priključili tudi dva telefona (z različnima telefonskima številkama).

Internet: Brezžični internet deluje, tako kot prek kabelskega omrežja, po standardu DOCSIS in UPC bo tudi prek Krima ponudil različne pakete z asimetričnimi hitrostmi. Preizkusili smo paket 24/2 Mb/s in pri prenosih smo v obeh smereh dosegali polne hitrosti prenosa datotek, dobrih 2 MB/s v smeri proti uporabniku in do 200 KBs v smeri proti omrežju. Ko bo uporabnikov več, bodo povprečne hitrosti verjetno nižje, toda tega smo vajeni tudi iz kabelskega omrežja. Ponudniki pač raje navajajo potencialno maksimalno hitrost, ob tem pa zamolčijo, da gre za hitrost v "idealnih razmerah". Včasih se je zveza izgubila, a se je spet vzpostavila, če smo omrežne povezavo izključili in spet vključili.

Televizija: UPC ima na oddajniku na Krimu enako programsko shemo kot v svojem kabelskem omrežju, sto televizijskih in 60 radijskih programov v dokaj dobri kakovosti, čeprav nekatere programe, ki imajo v originalu zelo visoko bitno hitrost, prekodira na nekoliko nižjo hitrost. Kot smo že ugotavljali v oktobrski številki Monitorja (članek Digitalna televizija v Sloveniji), je kakovost na digitalnem kablu lahko boljša kot pri ponudnikih internetne televizije, ki morajo zaradi slabe prepustnosti širokopasovnega omrežja varčevati s pasovno širino in zato dodatno stiskajo televizijski signal, čeprav pri vseh programih ni tako dobra kot pri sprejemu s satelita ali prek digitalne optike (T-2). Nekateri programi so zaščiteni in jih je mogoče gledati samo ob dodatni naročnini. Za take potrebujemo naročniško kartico, ki jo vstavimo v digitalni kabelski sprejemnik (ali kar v televizor, če ima ustrezen čitalec kartic). UPC ponuja tri digitalne kabelske sprejemnike.

Najbolj zanimiv je model Handan CV-6000 DVR, ki ima vgrajen disk velikosti 160 MB za snemanje programov (o njem smo pisali v septembrski številki v članku Novo v omrežju UPC Telemach), za tokratni preizkus pa smo uporabili sprejemnik Handan CV-7000 HD (o katerem smo tudi že pisali v oktobrski številki v članku Visoka ločljivost na kablu). Namesto sprejemnika se v uredništvu sicer bolj ogrevamo za (nov) televizor, ki sprejema digitalne kanale in ima možnost vgradnje modula CAM za branje naročniških kartic za plačljive programe. Televizor pa mora razen dekoderja za MPEG-2 imeti tudi dekoder za MPEG-4 (programe v visoki ločljivosti).

UPC v televizijskih programih, ki jih posreduje prek Krima (ali prek digitalnega kabla), ohranja teletekst in zvočne kanale, EPG (elektronski programski vodič) pa posloveni, slovenskim analognim kanalom, ki EPG nimajo, pa ga ročno doda, kar je pohvalno. Žal pa v EPG posloveni v glavnem samo naslove tujih programov, medtem ko vsebino enostavno zbriše - če je že ne prevaja, bi jo lahko vsaj ohranil v originalnem jeziku. Pri sprejemnikih Handan smo že ugotavljali, da dekoder za teletekst ni najboljši (ne pozna šumnikov, išče neobstoječe strani, ne interpretira pravilno 25. vrstice), zdaj smo ugotovili še, da sprejemnik ne zna vključiti digitalnih podnapisov (DVB), čeprav ima tipko na daljincu za podnapise in čeprav so v signalu navzoči (to smo ugotovili, ko smo namesto sprejemnika Handan na anteno neposredno priključili televizor). Na drugi strani lahko pohvalimo to, da sprejemniki Handan poznajo slovenske črke v elektronskem programskem vodiču (ki jih testni televizor ni poznal).

UPCjeva ponudba brezžičnega trojčka storitev razširja ponudbo trojčkov storitev v kabelskem omrežju in se je bodo najbolj razveselili tisti uporabniki, ki sploh nimajo možnosti za priključitev na kabelsko (ali telefonsko omrežje). Odločitev, da bo UPC za brezžični kabel uporabil enako opremo kot za digitalni kabel, je bila pravilna, saj bo poenostavila vzdrževanje celotnega sistema digitalnih storitev, naročniki pa bodo lahko po potrebi brez težav prehajali med enim in drugim načinom sprejema trojčka storitev. Ker so televizijski programi celo na istih mestih/kanalih, smo na primer sprejemnik Handan lahko brez problema preklapljali med antenskim priključkom in kabelskim priključkom. Ni še jasno, kakšne naročniške pakete bo ponujal UPC; marsikdo si bo verjetno zaželel samo telefon ali pa samo internet (ali pa tudi katerega od treh možnih "dvojčkov").

Upajmo, da bodo UPC in tudi drugi ponudniki kabelske televizije oziroma televizije MMDS (npr. KATV Nova Gorica) lahko postavili čim več oddajnikov za brezžični trojček storitev v tistih krajih Slovenije, kjer so še komunikacijske bele lise, in da bo storitev delovala (vsaj) tako dobro, kot je med našim preizkušanjem.

Za prijavo morate vklopiti JavaScript v svojem brskalniku.