Telekomunikacijam se »dogaja«

Objavljeno: 25.4.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Maj 2017

Cisco Visual Networking Index (VNI) je globalna raziskava, ki vsako leto temeljito preuči dogajanje v svetu telekomunikacij, v ospredju pa so fiksna in mobilna omrežja ter trendi. Lani smo Zemljani postavili nov mejnik, v enem letu smo prek interneta prenesli več kot zetabajt podatkov. Ob tem smo seveda postavili/popravili še marsikateri drug »rekord«.

Mobilna povezljivost je postala za mnoge dobesedno nepogrešljiva. Klicanje prek mobilnih omrežij je danes nekaj vsakdanjega, mobilne podatkovne in video storitve pa pospešeno postajajo del domače in poslovne rabe. Mobilnost je tista, ki omogoča tako zelo izpostavljano transformacijo – bodisi posameznika bodisi poslovnega okolja. Njena rast je impresivna tako na zrelih trgih kot v državah v razvoju. Število naročnikov na mobilne storitve se pospešeno povečuje, skupaj z njimi pa tudi potreba po večji pasovni širini, saj želimo uporabniki z mobilnimi napravami opravljati prav vse in še več kot z namiznimi računalniki. Mobilni podatki in video vsebine ta hip ustvarjajo največ prometa v omrežju in ga bodo bržkone tudi v prihodnje, posebej ko se milijardam uporabnikov mobilnih telefonov pridružijo pametne naprave interneta stvari. Komunikacija med stroji/napravami (M2M) je namreč najhitreje rastoča kategorija v Ciscovi raziskavi VNI. Naslednjih pet let bo v svetu fiksnih in mobilnih omrežij poleg videa zaznamoval predvsem internet stvari. Telekomunikacijske operaterje že danes resno skrbijo naložbe, ki jih bodo morali opraviti, če bodo želeli zagotoviti nemoteno delovanje vedno zahtevnejših (beri: odzivnejših) mobilnih storitev, prenosa podatkov in bogatih pretočnih vsebin. Hrbtenična omrežja, bazne postaje, podatkovni centri – infrastruktura bo v prihodnjih letih izstavljala »debele« račune. Pojdimo lepo po vrsti in si oglejmo, kaj bo v prihodnjih letih gnalo področje telekomunikacij.

Eksplozija mobilnosti

Evolucija na področju mobilnih omrežij se nadaljuje. Omrežja 4G oziroma LTE so že močno razširjena, to se pozna tudi na grafih prometa, nekatere države oziroma njihovi krajevni operaterji že preverjajo tudi omrežja naslednje generacije – 5G. Ta bodo prinesla povsem nove oziroma nadgrajene mobilne storitve, predvsem take, ki bodo tudi prek mobilnih omrežij omogočale visoko zmogljivo računalništvo, bogat video res visokih ločljivosti, zajet in prenašan v realnem času, ter vrstno naprednih večpredstavnih storitev.

Globalni promet v mobilnih omrežij je leta 2016 pričakovano postavil nov rekord, in sicer 7,2 eksabajta prenesenih podatkov na mesec. Če vemo, da smo uporabniki po svetu še leta 2015 vsak mesec prenesli 4,4 eksabajta podatkov, je rast resnično impresivna – kar 63-odstotna. Za tiste, ki si eksabajt težje predstavljate – sestavlja ga milijarda gigabajtov. Pogled v ne prav zelo oddaljeno preteklost, denimo vsega pet (celih) let nazaj, razkrije, da je promet v mobilnih omrežjih dobesedno eksplodiral. Leta 2011 so mobilna omrežja v povprečju prenesla 400 petabajtov podatkov na mesec, oziroma 18-krat manj kot danes.

Čeprav so si mobilna omrežja 4G po svetu lani odrezala le četrt pogače (26-odstotni delež), so do uporabnikov (in nazaj) pretočila daleč največ podatkov – kar 69 odstotkov vsega prometa v mobilnih omrežjih. Omrežja 3G so zastopana tretjinsko, ob tem pa jim je uspelo ustvariti četrtino (24 %) vsega mobilnega prometa. V bistvu je leta 2016 mobilna naprava s povezavo v omrežje 4G ustvarila kar štirikrat več mobilnega prometa kot naprava v omrežju 3G. Ko je že govor o mobilnih napravah – samo lani so operaterji v svojih omrežjih zabeležili 429 milijonov dodatnih mobilnih naprav in povezav. Večinoma je šlo za nove pametne mobilne telefone, sledili so jim moduli za industrijski internet stvari (M2M). Konec lanskega leta je tako skupno število aktivnih mobilnih naprav v omrežjih po svetu doseglo število 8 milijard. Pametne naprave so predstavljale skoraj polovico vseh (46 %), so pa zaslužne za skoraj ves promet (89 %) v mobilnih omrežjih – Ciscova raziskava kot pametne naprave opredeljuje naprave, ki so se zmožne povezati v omrežje 3G in imajo napredne računalniške ali večpredstavne zmogljivosti. Lani je tako pametna naprava ustvarila 13-krat več prometa od »nepametne«.

Veselimo se lahko podatkov o hitrostih mobilnih povezav. V vsega letu dni so se te v povprečju po svetu povečale kar za trikratnik. Povprečna hitrost mobilne povezave, in sicer hitrosti prenosa v smeri k uporabniku, je bila leta 2015 2,0 Mb/s, lani pa že 6,8 Mb/s. Dvig hitrosti velja poleg večje razširjenosti omrežij 4G/LTE pripisati tudi prilagajanju telekomunikacijskih operaterjev dejanskim razmeram. Mobilni paketi oziroma naročnine vsebujejo vedno večje količine zakupljenih podatkov, to dejstvo pa uporabniki s pridom izkoriščajo. Za kaj neki? Predvsem gledanje video posnetkov na svojih mobilnih napravah. Video vsebine so namreč lani v mobilnih omrežjih predstavljale kar 60 odstotkov vsega podatkovnega prometa. To je tudi botrovalo enemu redkih kazalnikov, ki je zabeležil zmanjšanje glede na leto prej. Najzahtevnejši mobilni naročniki, smetana vrhnjega odstotka z največjo porabo podatkov, je ustvarila le 6 odstotkov mobilnega prometa – leta 2015 je bil njihov delež 8 %, leta 2010 pa je dosegel neverjetnih 52 odstotkov! Gledano nekoliko širše, je petina največjih porabnikov zmogljivosti mobilnih omrežij leta 2016 skupaj ustvarila 56 odstotkov vsega letnega mobilnega prometa. Dvig je očiten tudi na ravni posameznega uporabnika. Povprečni Zemljan je tako lani vsak mesec v mobilnem omrežju prenesel 1614 MB podatkov, še leto prej pa le 1169 MB oziroma dobrih 38 odstotkov manj podatkov. Čeprav so pametni mobilni telefoni predstavljali zgolj 45 odstotkov mobilnih naprav in povezav, so ustvarili kar 81 % mobilnega prometa. Povprečni pametni mobilnik je klasičnega po podatkovni plati prekosil kar za 48-krat – »nepametni« mobilniki so v povprečju na mesec ustvarili le 33 MB podatkov. Preprosti mobilniki so še vedno zelo razširjeni, predvsem po zaslugi afriške celine in nekaterih revnejših predelov Azije in Južne Amerike – njihov delež med vsemi mobilnimi napravami je kar 47 odstotkov. A njihova prihodnost je vse prej kot rožnata, Ciscovi analitiki ocenjujejo, da jih bo leta 2021 le še 13 odstotkov.

Mobilna omrežja leta 2021

Nobenega dvoma ni, da bodo mobilne naprave in omrežja v naslednjih letih vztrajno rušila lani postavljene rekorde. Analitiki družbe Cisco v svojih napovedih za leto 2021 izpostavljajo naslednje mejnike:

• Leta 2021 bo globalni mobilni promet na mesečni ravni dosegel 49 eksabajtov, na letni pa presegel pol zetabajta podatkov.

• Mobilne naprave bodo predstavljale »le« petino vseh v internet povezanih naprav.

• Prebivalec planeta bo imel v lasti povprečno 1,5 mobilne in v internet povezane naprave.

• Povprečna hitrost povezave v mobilnih omrežjih bo presegla 20 Mb/s.

• Pametni telefoni bodo absolutno največji potrošniki zmogljivosti mobilnih omrežij, leta 2021 naj bi ustvarili kar 86 % vsega prometa v mobilnih omrežjih.

• Najbolj razširjena mobilna omrežja bodo omrežja 4G (53 %), hkrati bodo ustvarila tudi največ prometa (79 %).

• Omrežja 5G bodo imela le 25 milijonov uporabnikov (saj se bodo v praksi pojavila šele 2020), a ti bodo ustvarili 1,5 % globalnega prometa v mobilnih omrežjih.

• Tri izmed štirih v mobilno omrežje povezanih naprav bodo »pametne«.

• Video bo še okrepil svojo vodilno vlogo, leta 2021 naj bi predstavljal kar 78 odstotkov vseh v mobilnih omrežjih prenesenih podatkov.

Nadaljnja analiza pametnih mobilnikov in tablic je pokazala, da uporabniki, ki uporabljajo naprave Apple z nameščenim operacijskim sistemom iOS, v povprečju porabijo več podatkov kot uporabniki z mobilnimi napravami s sistemom Android. Povprečna mesečna poraba podatkov naprav iOS je tako v ZDA in regiji zahodne Evrope lani dosegla 4,8 GB, androidne naprave prek mobilnih omrežij pa 3,2 GB podatkov na mesec. Očitno je, da uporabniki tablic v povprečju porabijo več mobilnih podatkov kot uporabniki mobilnih telefonov. V mobilna omrežja se povezujejo tudi nekateri prenosni računalniki. Vzorec rabe je zelo podoben tablicam, saj je skupni rezultat »netelefonske« kategorije 3392 MB prenesenih podatkov na mesec. Imajo pa uporabniki še naprej raje tablice kot prenosne računalnike. Število v mobilna omrežja povezanih tablic je lani doseglo 184 milijonov (rast +26%), prenosnih računalnikov pa 136 milijonov (rast +8%). V naslednjih letih bodo morali računalniki tudi sicer priznati premoč mobilnikom. Do leta 2020 naj bi pametni telefoni ustvarili kar 30 odstotkov vsega internetnega prometa, računalniki pa 29 %.

Popoln zasuk v svetu uporabniških navad

Mobilne naprave korenito spreminjajo tudi uporabniške navade. Če je povprečen telefon na prelomu tisočletja (beri: leta 2000) ustvaril zgolj 0,05 MB podatkov na mesec, povprečna hitrost povezave pa je bila 200 Kbps, je jasno, da je napredek mobilnih omrežij skokovit. Pred 15 in več leti smo mobilne telefone dejansko uporabljali za opravljanje glasovnih klicev, kar 92 % časa smo porabili zanje, za preostale aplikacije pa le 8 %. Komunikacija je bila izrazito »1 na 1«. Danes je povsem drugače. Za glasovne klice namenimo le še desetino časa, 90 % časa pa pametne mobilnike uporabljamo za dostop do družabnih omrežij, spletnih strani in forumov, delo z e-pošto, ogled video vsebin, igranje igric, plačevanje, navigacijo, kot bralnike e-knjig itd.

Internet stvari kot megatrend

Fenomenalno rast v svetu telekomunikacij beležijo tudi povezave tipa M2M, torej komunikacije med stroji/napravami. Internet stvari, ki združuje ljudi, procese, podatke in naprave, bo v naslednjih letih močno narekoval razvoj fiksnih in mobilnih omrežij. Lani je bilo kot M2M opredeljenih 780 milijonov povezav, že leta 2021 pa naj bi jih bilo več kot štirikrat več – okoli 3,3 milijarde. A to bo šele začetek novega »plazu«, saj naj bi prej kot v enem desetletju naprave s področja interneta stvari dobesedno zavladale svetu (vsaj po njihovi večdesetmilijardni množičnosti).

Industrijske rešitve in osebne rešitve v obliki nosljivih naprav bodo narekovale tempo razvoja, ljudje pa se bomo kaj hitro navadili na pametne števce in metre, avtomatizacijo v zgradbah, povezano avtomobilnost ter potrošniško elektroniko, ki se bo pogovarjala med seboj. Tudi video nadzorni sistemi in sistemi dostopa bodo sodelovali z nami in našimi napravami.

Kategorija nosljivih naprav, ki se bodo v omrežje ali na drugo omreženo napravo (predvsem pametni telefon) povezovale prek tehnologij WiFi ali bluetooth ali sorodnih rešitev, bo beležila strmo rast, saj se bomo uporabniki v prihodnjih letih navduševali nad pametnimi urami, očali, najrazličnejšimi prikazovalniki, napravami, ki bodo spremljale našo aktivnost in zdravstveno stanje, pametnimi oblačili itd.

Doba zetabajtov se je uradno začela

Eden izmed mejnikov, ki so ga študije Cisco Visual Networking Index napovedovale že v preteklosti, je bil dosežen lansko jesen. Telekomunikacijski velikan ocenjuje, da je lanski internetni promet na letni ravni dosegel količino zetabajta podatkov 9. septembra 2016. To je pomemben mejnik za vse nas, ki smo s svojo spletno dejavnostjo prispevali k novemu rekordu in ga še naprej izboljšujemo. Če vemo, da je internet globalno na voljo za potrošniško in poslovno rabo šele slaba štiri desetletja, ko so se po medmrežju resnično pretakali komaj bajti in kilobajti, je rast spletnega prometa resnično impresivna.

Kaj sploh je zetabajt? To je, preprosto povedano, »grooomooozansko veliko« bajtov, in sicer kar 10 na 21 potenco bajtov. Da, enici sledi kar 21 ničel! Ali, če si boste lažje predstavljali, je zetabajt velik tisoč eksabajtov oziroma milijardo terabajtov. Morda velikostni razred lažje ponazori naslednja primerjava: če bi bil vsak gigabajt v zetabajtu zidak, bi lahko zgradili kar 258 kitajskih zidov (tega sestavlja skoraj štiri milijarde zidakov). Ali pa tale ustreznica: če bi vsak terabajt v zetabajtu opredelili kot kilometer, bi lahko opravili 1300 poti na Luno in nazaj (takšen »izlet« je namreč dolg 768.800 kilometrov).

Medtem ko smo do letnega mejnika po imenu zetabajt potrebovali skoraj 40 let, bo mejnik dveh zetabajtov dosežen bistveno hitreje, najverjetneje že v štirih letih. Cisco namreč v študiji VNI napoveduje, da bo letni internetni promet že leta 2020 dosegel 2,3 zetabajta. Internet in podatki torej vsekakor imajo lepo prihodnost, verjetno pa bomo k novim zetabajtom Slovenci prispevali le majhen delež.

Se rast interneta zaustavlja?

Internet je praktično vso svojo zgodovino postavljal nove mejnike. A strokovnjaki menijo, da bi se skokovita rast v naslednjih letih vendarle lahko umirila. Jasno, količine prenesenih podatkov bodo v prihodnjih letih še vedno (nezaustavljivo) naraščale, potreba po višjih hitrostih pa se utegne umiriti – z njo pa tudi ponudba. Glede na to, da bo v vseh omrežjih in okoljih prevladujoč dejavnik video, je očitno, da prav veliko različnih aplikacij na tem področju ni. Poleg uporabnikov, ki bodo gledali še vedno velike količine pretočnega videa, ter igričarjev, ki bodo s prijatelji in svetom v obliki videoposnetkov »v živo« delili svoje igričarske dosežke, drugih potreb po video res visoke ločljivosti ni na obzorju. Povprečna hitrost dejansko zahtevane internetne pasovne širine gospodinjskih priključkov naj bi se v razviti zahodni Evropi z današnjih 12 Mb/s leta 2020 dvignila na 15 Mb/s, leta 2025 pa povzpela na 18 Mb/s, pri čemer utegnejo glavnino dviga hitrosti prispevati mobilna in ne fiksna omrežja. Tudi podatkovno najzahtevnejša gospodinjstva (beri: vrhnji 1 %) naj bi leta 2025 ustvarila potrebo po le 49 Mb/s pasovni širini. Takšna pa jim je v okoljih, kjer vladajo kabelske in optične povezave, praktično na voljo že danes.

Seveda nihče ne bo stavil proti rasti interneta, telekomunikacijske operaterje pa bo v prihodnjih letih verjetno res bolj zanimala kapaciteta zmogljivosti njihovih omrežij kot ponujanje (bistveno) višjih pasovnih širin. Zanimivo bo opazovati, kakšen digitalni odtis bomo uporabniki puščali v prihodnje. Tudi po njem bi lahko opredelili različne generacije ljudi in tehnologije. Še leta 1996 je povprečen uporabnik interneta na mesec ustvaril okoli 20 megabajtov podatkov. Uganete, koliko je bila ta številka lani? Več kot 20 gigabajtov. V dvajsetih letih smo se torej povsem »zlili« z internetom in z vidika prenesenih podatkov postali dobesedno obsedeni – naše spletne dejavnosti so danes več kot tisočkrat »težje« kot pred dvema desetletjema. Upam, da se na tale prispevek spomnim čez dve desetletji, morebiti se bom nekaterim številkam spet zgolj nasmehnil.

Pogled v prihodnost

Napredno povezovanje naprav bo botrovalo tudi novim poslovnim modelom. Priča bomo oglaševanju, ki nas bo »spremljalo« povsod, na področju medijev in vsebin bomo videli zanimiva partnerstva in ekosisteme. Področje telekomunikacij bo dobilo nove igralce, ponudnikom fiksne in mobilne povezljivosti se bodo pridružili ponudniki vsebin, razvijalci aplikacij in vsi, ki bi radi svoje rešitve in storitve spretno monetizirali prek komunikacijskih kanalov in (pretežno mobilnih) naprav. Mobilni operaterji bodo morali najti način, kako monetizirati video vsebine, ki bremenijo njihova omrežja, saj bodo potrebovali znatna sredstva za postavitev infrastrukture za mobilna omrežja 5G. V prihodnjih letih bo zanimivo opazovati tudi proces regulacije internetne nevtralnosti in oblikovanja poslovnih modelov z jasnim ciljem ustvarjanja uporabniške izkušnje. Tudi telekomunikacijski giganti bodo morali vlagati v inovativnost, če ne bodo želeli samo opazovati, kako večino zaslužka na njihovi infrastrukturi pobirajo ponudniki vsebin in zanimivih storitev. Da, na področju telekomunikacij se bo v prihodnjih letih resnično »dogajalo«.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki