Tehnomanija

<span>Tehnomanija</span>
Objavljeno: 28.3.2017 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: April 2017

Veljaki iz Silicijeve doline so spoznali, da bi lahko kljub inovativnosti pri samovozečih avtomobilih dosegali marže le na območju okoli 10 %, to pa je zanje premalo zanimivo.

28.02.2017

Nekateri strokovnjaki menijo, da je bitka za samovozeča vozila že končana in po njej so na strani poražencev podjetja iz Silicijeve doline. Gre za tipično zgodbo, v kateri so želje in pričakovanja bistveno večja od resničnih možnosti. Še pred nekaj meseci je bilo videti, da bodo Google, Apple, Uber in še nekateri drugi iz računalniške industrije preprosto prehiteli in premagali avtomobilsko industrijo z inovativnostjo, katere slednja ni vajena. Zgodilo pa se je skoraj nasprotno. Apple je tako rekoč razpustil oddelek za izdelavo svojega prvega avtomobila, Google je opustil zamisel, da bi sam izdeloval vozila. Tako kot Uber se bo posvetil samo tehnologiji. V ozadju je menda spoznanje veljakov iz Silicijeve doline, da bi kljub inovativnosti lahko dosegali marže le na območju okoli 10 %, to pa je bistveno slabše kot pri visokotehnoloških mobilnih napravah, kjer se ta delež giblje med 30 % in 40 %. Avtomobilska industrija je kljub temu občutila kratko, a intenzivno nevarnost, zato zdaj bistveno več vlaga v računalništvo.

10.03.2017

Med podjetji Microsoft, IBM in Google se je razvnela tekma za dosego čim večje natančnosti pri prepoznavi človeškega govora. Precej dolgo je veljalo, da lahko program doseže natančnost tja do najmanj 6,9 % napak pri poslušanju ljudi. Microsoft je oktobra dosegel stopnjo 5,9 % z uporabo nevronskega modela jezika, ki spominja na asociativne oblake povezanih besed. IBM je nato dosegel nov mejnik z napakami v rangu 5,5 %, kar je zelo blizu temu, kar smo sposobni razumeti ljudje. Po ocenah in testih človeški možgani in sluh dosegajo stopnjo 5,1 %. IBM je uporabil sistem za strojno učenje Watson, jezikovni model WaveNet in tehniko dolgoročnega in kratkoročnega spomina skupaj s kar tremi akustičnimi modeli za izboljšavo zvočne analize. Nekateri menijo, da ni daleč čas, ko bodo računalniški programi znali bolje prepoznati človeški govor kot ljudje, vsaj kar zadeva dekodiranje zvoka.

26.02.2017

Ob velikem zanimanju medijev in širše javnosti je v ozadju kar precej takih, ki so zelo skeptični do uspeha navidezne resničnosti. Nekateri že trdijo, da bi VR lahko končal tam, kjer so, kot kaže, televizorji z možnostjo prikaza v 3D tehniki ob pomoči očal. Toda iz Sonya prihajajo novice, da se nedavno predstavljeni prikazovalnik za navidezno resničnost, Playstation VR, prodaja bistveno bolje od pričakovanj. Do sredine februarja, okoli štiri mesece po začetku prodaje, je Sony prodal že 915.000 kosov, na začetku pa so napovedovali vsaj dvakrat daljše obdobje za dosego teh mejnikov. Ponekod so ljudje stali pred trgovinami, ko so dobili informacijo, da je prišla nova zaloga prikazovalnikov. Pri drugih izdelovalcih tega ni, najbrž tudi zaradi visokih cen izdelkov, kot sta Oculus Rift in HTC Vive.

17.03.2017

Znanstveniki ameriške univerze MIT in obrambne agencije DARPA intenzivno iščejo možnosti, kako bi računalnike in robote krmilili zgolj z mislimi. MITov oddelek CSAIL je tako nedavno dosegel napredek pri možnosti zaznavanja možganskih valov s posebnimi elektroencefalografskimi kapami (EEG), kjer so se osredotočili na signale, ki jih možgani ustvarijo, ko zaznajo napako (imenujejo jih ErrP). Tu so zaznali zelo kratek čas detekcije, v območju 10–30 ms, kar je, denimo, dovolj za popravljanje napak v realnem času, denimo premikov robota. V agenciji DARPA pa so predstavili še bolj eksotično tehnologijo, imenovano »Atomic Magnetometer for Biological Imaging in Earth's Native Terrain« oziroma AMBIIENT. Gre za svojevrsten ščit, ki izolira tipala pred močnim magnetnim sevanjem našega planeta. Tako lahko zaznajo precej šibkejše magnetne signale, ki jih ustvarjajo biološki signali v človeškem telesu, na primer v hrbtenjači. DARPA meni, da bi bil to lahko poceni in učinkovit sistem za novo vrsto krmiljenja računalniških izdelkov in protetike z mislimi.

14.03.2017

Zdi se, da je v teh časih skoraj vsaka novost tako ali drugače povezana z umetno inteligenco, toda v resnici smo šele na začetkih te znanosti. Google tako s svojim projektom DeepMind že razmišlja korak naprej. Strokovnjaki, povezani s projektom, so razvili nov algoritem, pri katerem se nevronska mreža »spominja« minulih ugotovitev in s tem hitreje pride do končnih ugotovitev. Cilj je predvsem zmanjšanje količine obdelave podatkov na podlagi preteklih izkušenj. Podoben koncept sestavlja obrambna agencija DARPA, kjer pravijo projektu Lifelong Learning Machine (L2M). Želijo povsem drugačno arhitekturo računalniškega sistema, ki se bo učila postopoma, podobno kot otroci (in odrasli), znanje pa bo nadgrajevala z minulimi »izkušnjami«. Cilj je seveda, da bi to dosegali bistveno hitreje kot ljudje.

06.03.2017

Računalniška industrija potiska in ponuja koncept pametnih stanovanj, toda končni uporabniki niso vselej najbolj navdušeni. Raziskava družbe Gartner, v kateri so analizirali več kot 10.000 vprašalnikov, kaže, da je skoraj dve tretjini vprašanih zaskrbljenih nad zasebnostjo pri rabi najnovejših naprav IoT s pomočniki, kot so Amazon Alexa, Apple Siri, Microsoft Cortana in Google Assistant. Raziskava je tudi pokazala, da večina meni, da ne potrebuje tega, kar ponujajo pametne naprave IoT, oziroma je trenutna stopnja avtomatizacije premalo mikavna, da bi nadomestila ročno nastavljanje posameznih naprav. Potrošniki so videli še največjo vrednost v sistemih za video nadzor in varnost v hiši, drugod pa vprašani izražajo predvsem skepso nad ponujenim. Izdelovalci, poslušajte in se izboljšajte.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki