Tehnomanija

Zdi se, da je Intel izgubil zagon za nadaljevanje razvoja vsem dobro znane arhitekture x86, ki je tako rekoč temelj osebnih računalnikov PC.

07.02.2017

V EU bomo poleti, kot kaže, končno videli prve učinke tako imenovanega »enotnega digitalnega trga«. Evropa si že nekaj časa prizadeva, da bi odpravila tako imenovane geozapore, omejevanje dostopa do določenih vsebin znotraj omrežnega naslovnega področja posamezne države. Lep zgled so video storitve, kot je Netflix, ki imajo lahko v različnih državah različno vsebino, celo različno ceno. Toda končni cilj, ko bomo imeli na ravni Evrope en sam nabor storitev, zaradi raznih licenčnih in pravnih zapletov še nekaj časa ne bo povsem zaživel. Namesto tega so uvedli začasno rešitev: vsebino storitev bodo morali ponudniki vezati na uporabniški račun in ne več na naslov IP. To, denimo, pomeni, da bomo lahko slovenske TV programe in druge v Sloveniji legalno naročene storitve brez omejitev in sprememb gledali tudi v drugih državah EU. Bil je že čas.

14.02.2017

Računalniški vdori se vedno bolj spreminjajo v pravcate računalniške spopade in celo vojne, v katere so vpletene najrazličnejše interesne skupine, na žalost celo države. Microsoft je zato na nedavni konferenci RSA zagnal pobudo, da bi mednarodna skupnost sestavila in podprla internetni ustreznik ženevske konvencije, s katero bi določili še sprejemljiva pravila spopadov in v čim večji meri zaščitili civiliste pred učinki takega spopadanja. Predlagani manifest je pomemben tudi zato, ker je tu še bolj kot v klasičnih vojnah uporabljena infrastruktura (orožje) zasebnih podjetij, kjer se križajo interesi, odgovornosti in pravice. Videli bomo, ali se bo na pobudo odzvala tudi politika.

16.02.2017

V javnosti se čedalje pogosteje širi strah pred izgubo delovnih mest zaradi robotov. Toda Evropski parlament je nedavno zavrnil predlog zakona, s katerim bi uvedli nekakšen »robotski davek« kot kompenzacijo za izgubo delovnih mest in vir sredstev za ustvarjanje novih. Parlamentarci menijo, da bi tak davek ustavil inovacije in vlaganje v razvoj, Evropa pa bi zaradi tega stagnirala za drugimi regijami. Namesto tega so sprejeli zakon, ki ureja odgovornost za uporabo robotov, kamor sodijo tudi samovozeča vozila. Zanimivo, da se v ZDA za robotski davek zavzema nihče drug kot Bill Gates. Ustanovitelj Microsofta sicer razume pomisleke glede obremenitve tega mladega področja z davki, a vlado opozarja, da morajo kljub temu imeti aktivno politiko. Pri sedanji zasedbi Bele hiše to najbrž ne bo težko.

13.02.2017

Apple je znan po tem, da pri uporabi ključnih tehnologij v svojih mobilnih telefonih prepoveduje dostop drugim razvijalcem in konkurenčnim tehnologijah. Najnazornejša je prepoved uporabe vmesnika NFC, še posebej za morebitne konkurenčne aplikacije plačilnemu sistemu Apple Pay. Konzorcij vodilnih avstralskih bank pa se s tem ne strinja in je zadevo prenesel na sodišče. Apple obtožujejo, da s takimi koraki onemogoča konkurenco in nadaljnji razvoj digitalnih denarnic. V ozadju je nekoliko drugačna resnica – večina bank se ne strinja, da bi Apple spustile blizu plačilnim transakcijam in ob tem plačevale drage provizije za uporabo Apple Pay. Tak odnos do Applove tehnologije so zavračali tudi drugod, še posebej v Evropi.

16.02.2017

Predstavniki izdelovalcev osebnih računalnikov opozarjajo, da se bodo cene sestavnih komponent, kot so pomnilniki RAM, enote SSD, akumulatorji in zasloni LCD v naslednjih četrtletjih višale, to pa bo povzročilo tudi povišanje cen osebnih računalnikov. Število ponudnikov komponent se je namreč v zadnjih letih krepko zmanjšalo, cene pa so vedno višje. Višajo se tudi marže, ki jih za zmogljive modele uveljavljajo izdelovalci računalnikov, kot kompenzacija zmanjševanju trga za te izdelke. Kljub temu opažajo, da so posamezne kategorije uporabnikov pripravljene plačevati višjo ceno. PC torej v vseh pogledih prehaja v obdobje, ko bo nišni izdelek.

11.02.2017

Zdi se, da je Intel izgubil motivacijo za nadaljevanje razvoja vsem dobro znane arhitekture x86, ki je tako rekoč temelj osebnih računalnikov PC, pa tudi širše. To potrjujejo tudi odhodi nekaterih doslej vodilnih na segmentih PC. Nedavno so nato še oznanili, da bo tudi naslednja, osma generacija procesorjev, ki bo nared v drugi polovici letošnjega leta, narejena na podlagi 14-nm arhitekture. To je že četrtič zapored, da Intel ostaja pri isti tehnologiji, namesto da bi se premaknil na 10-nm arhitekturo kot tekmeci. Poznavalci trdijo, da je to posledica nove usmeritve velikana v naprave »po PCju«, kot so internetne stvari (IoT), kvantni računalniki in nevronske mreže. To pa vzbuja nove upe družbi AMD, ki utegne z novo generacijo procesorjev Ryzen pomesti z večnim tekmecem. Toda, ali bo to Pirova zmaga?

10.02.2017

Sodeč po nekaterih poročilih s konca lanskega in začetka letošnjega leta, v Googlu snujejo nov operacijski sistem z delovnim imenom Andromeda, ki bo naslednik današnjih sistemov Android in ChromeOS. Interno operacijskemu sistemu pravijo tudi Fuchsia, samemu jedru pa Magenta. Zadržali bodo Android API in s tem združljivost s sedanjimi izdelki za Android, programe za ta OS bo možno uporabljati brez prevajanja. Novi operacijski sistem bo deloval na zelo različnih platformah, kot so ARM, x86 in MIPS, kar pomeni, da merijo tudi na rabo v prenosnikih in celo namiznih računalnikih, kot je Intel NUC. Malo je verjetno, da bo Andromeda takoj nadomestila Android, toda nova koda naj bi postala temelj za Googlovo strategijo prihodnosti.