Stabilizacija z dodatkom

Objavljeno: 29.8.2017 | Avtor: Peter Gedei | Kategorija: Preizkusi | Revija: September 2017

Stabilizacija video posnetkov je ponavadi najbolj zaželena komponenta video produkcije in za marsikoga trd oreh – kako doseči najboljše rezultate, ni enostavno odgovoriti.

Če je kamera statična, je seveda nepogrešljivo stojalo, povsem drugače pa je, ko se kamera premika. Takrat so tresljaji neizogibni. Posnetek je zaradi njih manj gledljiv, lahko tudi tako zelo, da postane neuporaben. Ta trend je (bil) opazen predvsem pri povečanju majhnih športnih videokamer, ki stabilizacije niso premogle.

V letih inovacij so se do danes razvili različni sistemi stabilizacije, vsak s svojimi pomanjkljivostmi in prednostmi. Najpriročnejša je optična stabilizacija, ki je, odvisno od sistema, vgrajena v kamere ali objektive. Tako se manjših tresljajev lahko zagotovo znebimo, teže pa tresljajev pri hitrejšem premikanju, na primer hoji po težko prehodnem terenu ali teku. Za ta namen pridejo prav zunanji stabilizatorji, ki pa so ponavadi težji in nerodni in zahtevajo za dobre rezultate kar nekaj vaje. Med njimi najbolj slovi Steadycam, a je z dodatki in zaradi dodatne teže precej okoren. V zadnjem času so postali priljubljeni stabilizatorji z elektronsko nadzorovanim tipalom premikanja, ki na zglobih stabilizatorja usmerja vgrajene zelo zmogljive brezkrtačne motorčke. Prednost teh stabilizatorjev je predvsem v avtonomiji, saj niso vezani na operaterja, ker pa so tudi lažji in manjši, jih je moč pritrditi kamorkoli. Najpogostejša uporaba je zadnje čase v letalnikih, manjših ročnih stabilizatorjih za telefone in majhne kamere, pa tudi v večjih sistemih za težje kamere, kot je DJI Ronin.

Programske rešitve

Ker pa ročna oz. hardverska stabilizacija ni vedno pri roki, priskoči na pomoč programska stabilizacija. Zaradi padca kakovosti, predvsem v kotih posnetka, in »žele« učinka ponavadi ni priljubljena, saj mora program s sledenjem posameznih delov videa določiti način in moč stabilizacije. To na koncu opazno vpliva na kakovost videa, obenem pa izgubimo tudi precej površine posnetka. Tisto, kar ostane, program na koncu interpolira, s tem pa seveda še dodatno okrni kakovost. Idealno bi bilo, če bi lahko programu nekako že vnaprej določili enake premike, kot so bili storjeni med snemanjem. S tem bi se znebili programskega sledenja in izboljšali kakovost stabiliziranega videa.

Natanko tak scenarij so si zamislili pri francoskem zagonskem podjetju SteadXP in septembra 2015 zagnali kampanjo na strani Kickstarter. Stabilizacijske izdelke so obljubljali marca 2016, a se je datum ves čas vztrajno odmikal. V tem času je marsikdo že odpisal uspešnost kampanje, kljub pozitivnim sporočilom je že kazalo, da bo odpovedana. Šele po skoraj letu in pol so izdelke začeli pošiljati prvim kupcem, do sredine avgusta pa so jih prejeli že vsi. No, vsaj mi smo ga.

SteadXP je dobrodošel pripomoček, ki s svo­jo majhnostjo in preprosto za­snovo lahko nadomesti večje stabilizacijske sisteme.

SteadXP je majhna naprava, ki ob pomoči žiroskopa in tipala za hitrost meri gibanja kamere in jih sproti zapisuje na kartico microSD – v datoteko LOG. Posnetek in datoteko po koncu snemanja naložimo v priloženi program za stabilizacijo, ki premikov ne izračunava/interpolira, temveč jih jemlje iz priložene datoteke LOG. S tem je stabilizacija natančnejša in rezultat boljši. SteadXP je na voljo v dveh izvedbah, za športne kamere vrste GoPro in kot dodatek za vse kamere s HDMI in mikrofonskim izhodom ali izhodom Genlock. Naša izvedba je namenjena kameram GoPro.

SteadXP v praksi

V času nastajanja kampanje je bila na voljo četrta generacija GoPro, ki še omogoča vpenjanje dodatkov na zadnji strani kamere. Tak je tudi izdelek SteadXP@, ki ga preprosto nataknemo na zadnjo stran. Za to potrebujemo ohišje z globljimi zadnjimi vratci. Po vklopu kamere se vklopi tudi SteadXP@. Na to nas opozori s kontrolno lučko. Počakati moramo, da opravi notranjo sinhronizacijo, to se kaže z utripanjem, po tem pa je že pripravljen za snemanje. SteadXP@ se napaja prek kamere, a je precej požrešen, zato je rezervna baterija nujna. Ker je imela finančna kampanja precejšen časovni zamik, se je v tem času posodobil tudi GoPro. Novejši GoPro 5 vpenjanja dodatkov ne omogoča, zato SteadXP@ tam ne bo deloval. Ima pa GoPro 5 že vgrajeno stabilizacijo, a svoje poslanstvo opravi slabše.

Video

Primerjavo izvirnega posnetka in končnega izdelka, stabiliziranega s SteadyXP@, si lahko ogledate na

www.monitor.si/steadxp.

Priporočljiva ločljivost snemanja je 1920 × 1440 pik, po končanem snemanju prekopiramo posnetke in datoteke LOG v isti imenik, poženemo priloženi program, določimo način snemanja in izberemo datoteko LOG. Te datoteke so poimenovane precej zmedeno, ponavadi jih je zapisanih še več kot video posnetkov, datumska razvrstitev pa nam zaradi naključnega zapisa prav nič ne pomaga. Veliko datotek LOG je neuporabnih, saj jih SteadXP@ zapisuje v času, ko vklopljena kamera miruje. Zgodilo se je tudi, da je kakšna datoteka LOG manjkala, oziroma da je bila poškodovana ali napačna. Da ne bi iskali pravilne datoteke LOG, nam program sam določi, katera datoteka naj bi bila prava, in večinoma deluje. Ko se zalomi, je kljub temu priporočljivo ročno poiskati prave pare. To je najlažje z ocenjevanjem velikosti datotek.

V naslednjem, precej nedodelanem koraku določimo zamik oziroma posnetek sinhroniziramo s podatki LOG, v zadnjem pa določimo okno, stopnjo in vrsto stabilizacije ter intenzivnost interpolacije tistih delov slike, ki so že zunaj okna. Popravimo lahko tudi premike, ki so preblizu okna, a je to precej težavno opravilo. V tem koraku je še pred končnim upodabljanjem na voljo dovolj natančen predogled stabilizacije. Programu se žal pozna, da še ni dovolj dodelan. Manjka mu še precej obljubljenih funkcij, na katere, upamo, ne bo treba čakati tako dolgo kot na sam izdelek. A z rezultatom smo bili precej zadovoljni, predvsem pri hitrih premikih, ki programski stabilizaciji povzročajo največ težav. Enak posnetek smo za primerjavo stabilizirali tudi s programom ProDAD Mercalli, kjer so se te napake takoj opazile.

SteadXP+, ki je namenjen preostalim kameram, omogoča enak način dela. Razlikuje se v priklopu, saj zahteva tako avdio kakor tudi HDMI izhod, napaja pa se prek lastne baterije GoPro četrte generacije, ki izdelku ni priložena. Pred uporabo programa je obvezna tudi kalibracija kamere z objektivom, ki jo opravimo s posnetki tarče pod različnimi koti. Navsezadnje pa je treba vzeti v zakup tudi ožji pogled posnetka, saj nam program na koncu tudi tu »odreže« nekaj površine.

V tretjem koraku je pred končnim upodabljanjem na voljo dovolj natančen predogled stabilizacije.

SteadXP je v obeh različicah dobrodošel pripomoček, ki s svojo majhnostjo in preprosto zasnovo lahko nadomesti večje stabilizacijske sisteme. A ni vsemogočen, najbolj problematična sta izguba velikosti slike in zmedenost programja. Če računamo na dolg odziv razvijalcev, bodo popravki do uporabnika potovali še dolgo časa, lahko pa upamo, da se bo to spremenilo in bo SteadXP v kratkem doživel še nekaj dobrodošlih sprememb.

SteadXP@

Stablizator za kamere GoPro 2, 3, 3+, 4.

Kje: steadxp.com.

Masa: 38 g.

Cena: 190 EUR (SteadXP+ 260 EUR).

Za: Dobri rezultati, enostavno delo.

Proti: Požrešno napajanje, nedodelan priloženi program, izguba površine posnetka.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki