Srečanje o alternativnih resničnostih

Objavljeno: 28.11.2017 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Sejmi | Revija: December 2017

Navidezna in nadgrajena resničnost sta nedvomno med najbolj vročimi tehnologijami ta hip. O tem sanjajo tako velika kot mlada zagonska podjetja, velike korporacije in potrošniki. Kam se giblje ta mlada smer računalništva, je bilo moč videti na specializirani konferenci AWE 2017, ki so jo konec oktobra priredili v Muenchnu.

Veliko izdelovalcev namensko končnih programskih izdelkov ponuja ogrodja in knjižnice za vgradnjo v druge programe.

Dvodnevna kombinacija različnih predavanj, predstavitev in razstave izdelkov je ustvarila razpoloženje kot v najboljših časih računalništva. Toda, ali sta navidezna in nadgrajena resničnost resnično naslednja velika stvar po računalnikih in pametnih telefonih?

Upoštevaje to, kar smo v računalništvu že doživeli, je konferenca AWE razmeroma majhen dogodek. Sodelovalo je okoli 90 razstavljavcev in okoli 1500 obiskovalcev. Toda na vsakem korak je bilo čutiti, kot da gre za najpomembnejši dogodek ta hip. Kot v najboljših letih računalništva, ko so vizionarji predstavljali izdelke, ki bodo spremenili svet.

Dogodek se je začel z zelo pompoznimi, drznimi trditvami: do leta 2021 naj bi področje mobilne nadgrajene resničnosti (mobile AR) imelo več kot milijardo uporabnikov in ustvarilo kar 60 milijard dolarjev prometa. Številke, ki se danes zdijo neuresničljive, a smo to v preteklosti že večkrat trdili, pa je na koncu posameznim tehnologijam vendarle uspelo in pogosto preseglo vsa pričakovanja.

Ali sta navidezna resničnost in nadgrajena resničnost res naslednja »velika stvar« po osebnih računalnikih in pametnih telefonih? Na podlagi videnega smo še zelo na začetkih. Ponudnikov strojne opreme je še vedno razmeroma malo, vodijo manjše družbe in zagonska podjetja, računalniški velikani so bili navzoči zgolj posredno prek partnerjev.

Podoba industrijskega delavca ali vzdrževalca v bližnji prihodnosti – očala niso zgolj za zaščito, temveč za informiranje.

Še nazorneje trenutne razmere ponazarja dogajanje na področju programske opreme. Programi za končne uporabnike so bili celo v manjšini, vodili so ponudniki tehnoloških platform, ki jih nato v svojih izdelkih uporabljajo drugi izdelovalci. V ospredju so bili torej knjižnice, platforme, spletne storitve, ki jih lahko vgradimo v svoje programe. Končni izdelki šele prihajajo.

Čeprav se morda zdi, da bi lahko bila konferenca za navidezno in nadgrajeno resničnost usmerjena bolj proti potrošnikom in končnim uporabnikom, je bilo v resnici prav nasprotno. Večino razstavljavcev in obiskovalcev so sestavljala zagonska podjetja, korporacije in investitorji. Pa še razvijalci, oblikovalci in producenti. V ozadju pa veliko denarja, ki išče priložnost, da zamenja lastnika. Zanimivo, da je srečanje spremljalo več kot 100 novinarjev. To nedvomno zrcali zanimanje in pričakovanje, da gre za nekaj, kar bo v prihodnje pomembno.

Če je bilo v preteklosti konference AWE moč videti več navidezne resničnosti, je bil letos očiten velik premik zanimanja k poslovnim rešitvam za nadgrajeno resničnost. Uvodni govore so imele velike svetovne korporacije, kot so Google, Coca Cola in Bosch.

Kot ste verjetno že zasledili, je Google nedavno obudil svoj projekt Glass in ga usmeril pretežno k poslovnim uporabnikom. Med kupci je, denimo, podjetje Boeing, ki Google Glass Explorer Edition, kot se imenuje nova generacija očal, že kar redno uporablja v svojem proizvodnem procesu. Tam se namreč spoprijemajo z zelo zapletenimi procesi sestave letal, kjer je v igri na tisoče sestavnih delov, še zlasti pri elektronskih povezavah in napravah. Boeingu je skupaj z Googlom uspelo izboljšati proces ožičenja za 25–30 %. To je navdušilo odgovorne za nadaljnjo razširitev rabe pri montaži.

Coca Cola očala z nadgrajeno resničnostjo uporablja na različnih področjih. Predvsem za zmanjševanje izpadov (downtime) v svojih proizvodnih obratih. Ob pomoči očal omogočajo tako imenovano »reševanje težav na daljavo«, pri čemer operater na terenu ob pomoči pametnih očal posreduje dejansko stanje specialistu, lahko na drugem koncu sveta, ta pa prek programa na očalih sproti kaže, kaj je treba spremeniti in kje, da bi odpravili napako. Očala uporabljajo tudi pri izobraževanju osebja, tako tistega v proizvodnji kot pri vzdrževanju.

Daqri je po zasnovi podoben Microsoftovim Hololensom, a je primernejši za rabo na terenu.

Bosch je veliko investiral v uporabo nadgrajene resničnosti za lažje servisiranje vozil. Ob pomoči svojih rešitev so prispevali k 15 % hitrejšemu servisiranju avtomobilov, saj s pametnimi očali delavec hitreje najde okvarjeni del in obenem dobi na zaslon navodila za popravilo. Tudi tu očala že močno uporabljajo za izobraževanje mehanikov.

Če vzamemo v zakup, da so bili strojni izdelki večinoma prisotni le posredno, prek ponudnikov rešitev, bode v oči to, da je bila skoraj polovica vseh razstavljavcev opremljena z Microsoftovimi Hololensi. Preostalo polovico pa predstavljajo vsi drugi. Zanimivo, da so bili prikazovalniki za navidezno resničnost precej v manjšini, pa še to povezani najbolj s potrošniško rabo.

Omenili bi dve izjemi na področju strojne opreme. Prva je sistem pametnih očal za nadgrajeno resničnost podjetja Daqri. Gre za profesionalni izdelek, ki omogoča uporabo na terenu, tudi v težavnih okoljih, ki omogočajo krmiljenje programske opreme zgolj s pogledom. Celota deluje zelo robustno, a nas razmeroma majhen zorni kot vgrajenih zaslonov ni najbolj navdušil. Je pa ta zorni kot najbrž prva in največja omejitev sedanjega stanja tehnologije nadgrajene resničnosti, če želimo informacije projicirati na vidno polje uporabnika.

Ta problem je še zlasti nadležen pri rešitvah, ki ponujajo računalniške informacije za obe očesi. Googlovo načelo, ki ga nadaljuje podjetje Vuzix z modelom M3000, prikazuje sliko samo za eno oko, in to na zaslonu, ki je je na robu vidnega polja, zato ne ovira običajnega pogleda na okolje. Vuzixovi prikazovalniki so zato zelo priljubljeni pri zdravnikih, predavateljih in ljudeh, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem. Pritrjujemo, da je sistem preprost in manj »revolucionaren«, a ta hip morda še vedno uporabnejši.

Vuzix ponuja preprost prikazovalnik za nadgrajeno resničnost, ki ni moteč pri vsakdanjem delu.

Kar nekaj podjetij, na čelu z nemškim Reflektom in njihovim izdelkom Remote, ponuja rešitve pomoči na daljavo z dodatkom nadgrajene resničnosti. Zamislimo si vzdrževalca na terenu in strokovnjaka v oddaljeni pisarni. Vzdrževalec strokovnjaku prenaša video posnetek iz očal, ki jih ima na nosu (torej s praktično istim zornim kotom), strokovnjak pa vzdrževalcu sproti na zaslonu v očalih riše, kateri kos, stikalo ali drugo opremo mora spremeniti, premakniti, zamenjati. Gre za enega prvih poslovnih primerov z jasno dodano vrednostjo.

Mimogrede, tudi Reflekt ima zanimiv program Reflekt 360, ki omogoča pripravo prostorskih predstavitev s 360-stopinjskimi posnetki, sprehajanjem v prostoru, izbiro interaktivnih vsebin zgolj s pogledom in druge dobrote navidezne in nadgrajene resničnosti. Skratka, gre za eno od možnih evolucij predstavitvenih programov, kot jih poznamo danes. Najbrž bomo imeli možnost program v kratkem predstaviti tudi na teh straneh. Podobno zanimiv predstavitveni program ponuja Prezi v obliki programa Prezi AR, ki še nastaja.

Ko govorimo o knjižnicah in ogrodjih, ki so vodilni na tem področju, najdemo izdelke, kot so Unity 3D, Vuforia, Wikitude, ViewAR, Insider Navigation. Pa tudi izdelke univerz, kot so raziskave nemške univerze Fraunhofer. S knjižicami lahko počnemo vse, kar si zamislimo pri obdelavi oblaka točk (laserski skenerji), 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov, prostorskega zvoka, zaznave globine in toplotne slike in še kaj bi se našlo. Vsi pa so najbolj ponosni na algoritme s strojnim učenjem, ki znajo prepoznati predmete, kraje in spremembe v realnem času. Treba je la najti pravi razlog in namen, zakaj bi jih potrebovali.

Nadgrajena resničnost kot podpora tradicionalnim medijem – ob pomoči računalnika lahko spremljamo položaj igralcev na igrišču, ko gledamo tekmo po televiziji.

Da ne bo pomote, za pravi uspeh širših razsežnosti mora marsikaj še dozoreti. Večina strokovnjakov meni, da morajo razvijalci še precej dodelati uporabniški vmesnik, tako s stališča strojne kot programske opreme. Epson, ki tudi ponuja pametna očala, meni, da bi morala biti namestitev in uporaba opreme vsaj tako preprosta, kot je namestitev tiskalnika (Epson pač ne more iz svoje kože …) – uporabnike je treba pripeljati na območje udobne rabe.

Zanimiva je tudi trditev, da so pametna očala pretežno izdelek za poslovno rabo, ne za potrošnike, pri katerih bodo vsaj v prvi fazi vodili »nadgrajeni« telefoni, pred prihodom množičnih pametnih očal. Zagotovo pa je nekaj – nihče nima prevladujočega tržnega deleža, torej je lov na uporabnike povsem odprt.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki