Objavljeno: 21.4.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Maj 2015 | Teme: nenehni testi

Sony RX100 M3

Pred tremi leti so v Sonyju predstavili skoraj žepni kompaktni aparat najvišjega ranga, model RX100. Ta je takrat sodil v povsem svoj razred, tako po kombinaciji zmogljivosti oziroma tehničnih lastnostih kot po ceni. V presenetljivo majhnem ohišju je ponudil odlično, veliko tipalo, pred katerim je bil izredno uporaben zumirni objektiv z zelo veliko (svetlo) zaslonko. Aparat je požel veliko pohval in je bil za Sony kar lep uspeh – za prodajne rezultate sicer ne vemo, a je tudi po treh letih še vedno zelo hvaljen aparat, ki še ostaja v prodaji.

Sta pa v tem času sledila že dva naslednika – model RX100 M2 pred dvema letoma, zdaj pa še novi RX100 M3, ki smo ga tokrat preizkusili. Aparat ostaja zvest predhodnikoma, navzven ga bo prepoznalo le poznavalsko oko. Ohišje je še naprej odlično – je dovolj majhno, da bo šlo v malo večji žep, iz prednje strani se dviguje le objektiv, pa še ta le za nekaj centimetrov (med uporabo se seveda dodatno raztegne). Seveda je kovinsko, daje zelo dober občutek kakovosti oziroma natančne izdelave, verjamemo, da bo zdržalo dolga leta rabe. Zaradi uporabljenih materialov aparat ni najlažji, obenem tudi nima kakšnih odebeljenih ročajev, ki bi olajšali držanje, zato je uporaba vrvice, ki gre okoli zapestja (ali traku za okoli vratu), nujna.

Zadaj je razmeroma velik zaslon zelo dobre kakovosti, tako po res visoki ločljivosti (1.229.000 pik) kot po barvah in kontrastu. Zaslon lahko nagibamo, navzgor do 180 stopinj (torej za selfije), navzdol pa do 45 stopinj (za slikanje nad glavo, čez množico). Velika novost pri tem modelu (glede na predhodnika) je okular na levi strani. Ta je ob neuporabi sicer pospravljen v aparat, z drsnikom ga dvignemo, nato ga še za dober centimeter povlečemo proti sebi. Okular je digitalen, zaslon v njem pa enostavno eden izmed najboljših, kar smo jih v okularjih doslej videli. Vgrajeno je tudi tipalo, ki prepozna, da smo aparat dvignili k očesu, in samodejno priklaplja med zaslonom in okularjem.

Nadzor je ostal podoben kot doslej. Način zajema izbiramo z vrtljivim kolescem pod palcem, seveda so tam na voljo vsi ročni načini, torej izbira zaslonke, časa ali vsega skupaj (poleg samodejnega delovanja, scenskih načinov itd.). Zadaj je nabranih nekaj funkcijskih tipk, na voljo je tudi samostojna tipka za zajem videa. Okoli tipke za potrditev izbire je kolesce za hiter nadzor izbrane funkcije (zaslonke, časa itd.). Zelo koristen je tudi obroč, ki se vrti okoli objektiva. V navezi s prej omenjenim kolescem imamo tako res hiter nadzor nad dvema nastavitvama, podobno kot pri zmogljivejših aparatih DSLR. Morda škoda, da kolesce okoli objektiva nima možnosti fizičnih klikov, s katerimi bi lahko ‘čutili’ preskok med zaslonkami. V različnih programih ima različno funkcijo, lahko se ga uporabi tudi za ročno ostrenje ali za zum (tega sicer upravljamo s klasičnim drsnikom, postavljenim okoli prožilca).

Glede na prejšnja aparata je tu v rabi nekoliko širši objektiv. Prej smo imeli opravka z objektivom 28–100 mm, zdaj gre od 24 pa do 70 mm. Sami imamo raje bolj široke objektive, po našem mnenju so na splošno uporabnejši. Objektiv ostaja na širokem delu izredno svetel, zaslonka je enaka kot prej, torej F1,8. Z nižanjem milimetrov na najdaljšem koncu pa so tudi tam izboljšali zaslonko, ki je zdaj F2,8 (prej F4,7). Objektiv je zelo kakovosten, brez resnih popačenj, tudi ostrina je dobra.

Osrednjo vlogo pri zajemu ima seveda tipalo, ostaja enako kot prej. Premore dobrih dvajset milijonov pik, kot rečeno gre za veliko tipalo, po diagonali meri en palec. Enako tipalo so pri Sonyju prodali tudi drugim, denimo Canonu, ki ga uporablja v svojem G7 X (tega smo preizkusili konec lanskega leta). Ponuja odličen dinamični razpon in resnično malo šuma – primerljiv je s tipali v cenejših DSLRjih in brezzrcalnih aparatih. Fotografije so tako odlične, odvisne bolj od razmer oziroma znanja uporabnika.

Edina lastnost, ki jo lahko aparatu štejemo za slabost, je visoka cena. Velja namreč 800 evrov, kar res ni malo, sploh če pomislimo na aparate, ki veljajo pol manj, a niso bistveno slabši. Zelo resna konkurenca sta mu tudi predhodnika, sploh prvi model, ki je še na voljo, v naših spletnih trgovinah pa se ga najde že za 400 evrov.

Sony RX100 M3

Razred: zmogljivi.

Efektivna ločljivost tipala:

20 milijonov pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 24–70 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 1,8–2,8; ostrenje 5 cm (makro)–neskončno; domet bliskavice 6,3 m; ISO: samodejno ali ročno (125–12800).

Prodaja: www.sony.si.

Cena ob izidu: 800 EUR.

❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Tehnična zmogljivost

❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Kakovost fotografije

❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Zasnova aparata

✓    Kakovost tipala, velika zaslonka, hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost videa, velikost in teža.

✗    Cena.

4216639

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji