S Kickstarterjem do baterije

Objavljeno: 28.3.2017 | Avtor: Marko Kovač | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2017

Kickstarterjeve kampanje za nabiranje denarja so v zadnjih letih dobra reklama za drobno podjetništvo. Ti projekti so tako priljubljeni, da so vzcvetele podobne pobude, kot sta IndieGogo in nekoliko bolj osebni GoFoundMe, v Sloveniji pa smo bili priča startaj.si in Adrifund.

BuWizz se dobro ujame z vsemi legokockami.

S spletno kampanjo morebitni poslovneži dobijo dovolj denarja tudi za nekoliko bolj nenavadne ideje, obenem pa tudi preizkusijo, ali njihova ideja drži vodo. Ker so izdelki praviloma na voljo globalno, izumitelji ciljajo na internetni »dolgi rep«. Prav zaradi nenavadnosti izdelkov se zdi, da so ti podporniki veliko manj strogi kot profesionalni posojevalci denarja, kar prav tako prispeva k razmahu nabiralnih kampanj. A da se nabirke ne bi izrodile v finančne samopostrežbe, imajo vsa podjetja bolj ali manj stroga pravila in, čeprav ni pravega poroštva, si lahko nadobudni poslovneži z zapravljenim denarjem dokončno zapravijo ugled.

Od zamisli do izdelka

Za vpogled v delovanje Kickstarterja in dejavnosti, potrebnih za uspešen zagon izdelka, smo dlje časa spremljali pot BuWizza, baterije z vgrajenim krmilnikom Bluetooth za krmiljenje motorjev Lego Power Functions. Gre za slovenski in seveda precej nišni izdelek, ki pa meri na nedavni močan razmah te danske igrače in na zadržanost osnovnega izdelovalca do naprednejših tehnologij. Lego se je v zadnjih letih zavihtel na prvo mesto med izdelovalci igrač, prav tako je letos njegova blagovna znamka postala najbolj prepoznavna na svetu in celo prehitela Apple in Disney. Čeprav legokocke kupujejo tudi odrasli (ki so si nadeli grozovito kratico AFOL ali, angl., Adult Fan Of Lego), pa temelj ostaja ponudba za otroke. Tako morajo biti kompleti zaokroženi, da ne zahtevajo še dodatnih nakupov, njihova uporaba pa varna in prijazna do otrok.

Pred desetimi leti je Lego v svoji temi Technic, ki je namenjena zahtevnejšim konstrukcijam, vpeljal nov način motorizacije – Power Functions. Ta je, kot se za Lego spodobi, zgrajen modularno, poleg baterijskih škatel in motorjev obsega še vklopno stikalo, sprejemnik IR in oddajnik. A enostavnost rabe pomeni, da takšne rešitve ne zadovoljijo zahtevnejših AFOLov glede kakovosti krmiljenja ali števila tako krmiljenih motorjev.

Zamisli o boljšem načinu daljinskega upravljanja Legovih igrač so deževale od vsepovsod, toda praviloma so bile omejene na nekaj spretnih zanesenjakov, ki so znali vzeti v roke spajkalnik. Takšne rešitve niso bile prijazne do uporabnikov, niti niso bile namenjene širokemu krogu ljudi, da cene takih maloserijskih rešitev niti ne omenjamo. Tu se tudi začne zgodba o BuWizzu – enovitem izdelku, ki bi nadomestil sprejemnik in baterijsko škatlo, za samo krmiljenje pa uporabil telefon.

Ideja je, le denarja manjka

V BuWizzu so se razvoja pametnega akumulatorja lotili pred dobrima dvema letoma. Na roke jim je šlo, da takrat konkurence še razmeroma ni bilo, obenem pa Lego ni pretirano zaščitniški do takih pobud, seveda dokler mu ne spodjedajo osnovnega posla – prodaje kompletov. To omogoča nekakšno simbiotsko sobivanje, ko se ob izdelovalcu razvije cela plejada podjetij, ki nenazadnje posredno tudi reklamirajo osrednje podjetje. V BuWizzu so do sredine preteklega leta naredili nekaj prototipov, pri čemer so za ohišja uporabili 3D tisk in tako že omogočili prve prave preizkuse. S tako razdelanim izdelkom so se odločili sredstva zbirati prek Kickstarterja. Ta ni le način zbiranja denarja, temveč je obenem tudi učinkovit prodajni kanal. S Kickstarterjevo kampanjo se tako preizkuša odziv kupcev, ki so za morebitni izdelek, kljub tveganju, pripravljeni znesek plačati precej vnaprej. Ta naklonjenost je še posebej zanimiva, saj Kickstarter za neizvedene projekte ne prevzema odgovornosti, čeprav pred začetkom kampanje zahteva izdelan poslovni načrt. Kljub redkim varovalkam se podporniki na koncu razmeroma redko znajdejo brez izdelka.

Ker je BuWizz majhen, ga ni težko vgraditi v večje delovne stroje.

Kickstarter v številkah

• Zbirali denar za več kot 340.000 projektov, pri čemer je bilo zbranih za slabi 2,9 milijarde dolarjev zagotovil.

• Uspešnih je bilo 120.000 projektov (torej slabih 36 %), ki so skupaj zbrali 2,5 milijarde dolarjev.

• Večina iskalcev podpore je prijavila en projekt, rekorder pa kar 94 uspešnih.

• Doslej je doniralo 12,5 milijona darovalcev, povprečna podpora pa je bila 79 $.

• Približno 400 milijonov so »zbrale« nepodprte kampanje, skoraj 25 % teh ni zbralo niti ficka, kar morda priča, da so Kickstarter odkrili tudi (vaški?) posebneži.

• Večina uspešnih projektov le rahlo preseže zastavljeni cilj. Najpogosteje se zbira podpora za igre, oblikovanje izdelkov in tehnološke naprave.

• Razmeroma najuspešnejši so projekti, ki zajemajo gledališče in ples, tudi glasbo, s 50–60 % uspešnostjo, najmanj uspešni pa so tehnološki in novinarski projekti z okoli 20 %.

• Dražji projekti imajo seveda manjši izplen. Projekti, ki so si zastavili za cilj do 10 000 dolarjev, dosežejo 38 % uspeh, tisti nad 50 tisočakov 18 % in nad 100 tisočakov le 7 % uspeh.

• Pri manjših projektih je zelo pomemben vpliv razvejenega družabnega omrežja. Tisti, ki imajo več kot 1000 prijateljev na Facebooku, so uspešni v 40 % primerov, oni z 10 prijatelji pa le v 9 % primerov ali, opisno: če podeseterite število prijateljev, se vaše možnosti podvojijo.

• Le 25 % uspešno financiranih projektov se drži zastavljenih časovnih rokov. Najbolj zamudijo projekti, ki so tudi najbolj izdatno financirani. Očitno tudi preveč denarja lahko povzroča težave.

• Največkrat so uspešne različne oblike iger.

• Od obskurnih podatkov je zanimiv naslednji: povprečna oddaljenost od iskalca podpore do donatorja je 3728 km, kar res pomeni, da je Kickstarter globalna platforma.

• In še – od filmov, ki so bili financirani s Kickstarterjem, je bil (le?) eden nagrajen z (enim) oskarjem (ob 13 nominacijah).

BuWizzova kampanja Kickstarter se je začela konec junija 2016. Čeprav poletje praviloma ni najbolj naklonjeno takim pobudam, so v enem mesecu zbrali dobrih 55.000 dolarjev, to je 10 % več od zahtevane podpore. A s tem se je intenzivno delo pravzaprav šele začelo, saj je projekt podprlo več kot 300 kupcev, povečini precej kritičnih navdušencev za Lego. Roni Leben, ki vodi projekt BuWizz, je priznal, da so morda premalo sredstev namenili oglaševanju, obenem pa v zanosu obljubili nekoliko preveč sofisticiranih tehničnih rešitev, ki so namenjene ozkemu delu uporabnikov. Dokončanje izdelka in pošiljanje kupcem je bilo načrtovano za konec leta 2016, toda zaradi nekaterih nepredvidenih težav pri razvoju se je zamaknilo do marca letos. Ena pomembnih ovir je bila tudi razvejenost androidnega ekosistema, saj enostavno mi mogoče preizkusiti vseh telefonov na trgu. No, vsaj malodane garažno podjetje, kjer se z izdelkom ukvarja dobrih deset razvijalcev, tega ni sposobno.

Aplikacija je še osnovna, a lična.

Preizkus

Na voljo smo imeli nekaj kosov BuWizzev v različnih razvojnih fazah, s katerimi smo dobili soliden vpogled v postopne izboljšave tako strojne kot tudi programske opreme. Čeprav je bil izdelek že tudi pred Kickstarterjevo kampanjo v delujočem stanju, je šele zbrani denar omogočil serijsko proizvodnjo z nakupom orodij za izdelavo ohišij in tiskanih vezij. Za preizkus smo z BuWizzom nadomestili Legovo baterijsko škatlo in sprejemnik v nekaterih modelih. Sama zamenjava ni težavna, saj je BuWizz manjši od modernih baterijskih škatel. Na vrhu ima vtičnico microUSB, ki omogoča polnjenje z vsakdanjim telefonskim polnilcem ali celo z baterijsko banko. Pritrjevanje priključkov, BuWizz namreč omogoča krmiljenje do štirih motorjev, je podobno kot pri Legovih izdelkih, kar je vsekakor prijetno presenečenje, saj se Lego ponaša z natančnostjo izdelave 2 μm.

Naslednji korak je bilo parjenje BuWizza s telefonom z uporabo nizkoenergijske povezave Bluetooth (BLE). Zahtevan je vsaj iOS 9 oziroma Android 4.4. Preizkusili smo nekaj androidnih telefonov in kmalu naleteli na takega, ki je povzročal težave. A ker je BuWizzova aplikacija v času pisanja še v intenzivnem razvoju, ji tega nismo pretirano zamerili, saj se je večina drugih telefonov, tudi starejših, z BuWizzom povezala brez težav. V aplikaciji je bilo treba le še določiti, kateri motorji so povezani na določen izhod, in že je naš stroj deloval s polno paro, no, elektriko. Krmiljenje je bilo zgledno, morda so trenutne kontrole le nekoliko premajhne za velike prste. Povezava naj bi omogočala krmiljenje tudi na razdaljah nekaj deset metrov, a na vrtu nismo opazili nobene prekinitve povezave. Prav tako krmiljenje deluje skozi stene, kjer originalna Legova infrardeča povezava pričakovano odpove. V Buwizz je vdelan dvocelični akumulator LiPo z zmogljivostjo 7,5 Wh. Čeprav to ni ravno veliko, pa za namen zadostuje. Pika na i pa je vezje, ki poveča električno napetost na 5, 7,5 oziroma 9,5 V, odvisno od izbire načina delovanja. Slednje bodo še posebej cenili uporabniki NiMH akumulatorjev, ki so bili doslej obsojeni na nižje voltaže in zategadelj počasnejše delovanje motorjev. BuWizz tako omogoča preskok z otroških igrač na igrače za zahtevnejše. Nekateri preizkuševalci so z njim že dosegli 25 km/h, kar je za igračo, sestavljeno povečini iz plastike, zavidljiv dosežek. A tudi pri nižjih napetosti je zaradi velikega toka v motorjih dovolj navora za premagovanje tudi težjih terenov

V skrajnem primeru lahko BuWizz spravimo v prtljažnik.

V času preizkusa aplikacija še ni ponujala vseh možnosti, toda iz že obstoječega se je dalo razbrati, da je BuWizz rešil dva za Lego navdušence precej pereča problema: potrebo po ponavljajoči se menjavi baterij in nezanesljivo krmiljenje IR.

Razkritje: Pisec tega članka je projekt podprl na Kickstarterju.

BuWizz

Pametna baterija za Lego, slovenskega porekla.

Kje: www.buwizz.com

Cena: 140 EUR

Za: Enostavna raba, veliko možnosti.

Proti: Cena ni za priložnostne sestavljavce kock.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki