Pustili smo se nategniti – za vas!

Objavljeno: 27.6.2017 | Avtor: Domen Savič | Kategorija: Dosje | Revija: Julij-avgust 2017

Navajeni smo že oglasov za magične kremice proti gubam in oglasov za povečevanje spolnih udov – kaj pa pravite na oglase za magično pohitritev računalnika? Če ste količkaj »računalnikarja«, jih gotovo preskočite, ciljna publika, nepoznavalci, pa gotovo večkrat nasedejo. Tokrat smo tudi mi.

Odkar deluje svetovni splet, so v njem prevare. Komuniciranje prek svetovnega spleta namreč predstavlja neznano okolje brez osnovnih lastnosti klasičnega komuniciranja v živo, kjer se lahko vsakdo izdaja za kogarkoli in nam poskuša pod pretvezo prodati karkoli.

Ena najstarejših spletnih prevar to dokazuje. T.i. nigerijska pisma, ki ponavadi vsebujejo sporočilo neznanega kralja oziroma predsednika tuje države (v prvotnih pismih je bila dejansko omenjena država Nigerija), ki prejemniku ponuja nezaslišane vsote denarja ob smrti vladarja oziroma begu njegove družine iz države. Samo če nakaže manjšo vsoto denarja, ki jo bo nigerijski kralj porabil za obdelavo nakazila na banki. Nezaslišanih vsot denarja prejemnik seveda nikoli ne dobi, prevarantu pa nakaže manjšo vsoto denarja.

Trenutno teče sedemindvajseti dan, kar smo izdelek na lastne stroške vrnili, kupnine pa nam še niso v celoti povrnili.

Nigerijska prevara je sestavljena iz več prvin: lažna identiteta, obljuba nemogočega in uporabniško dejanje/plačilo, ki je v primerjavi z nagrado zares trivialno. Isti model lahko zasledimo tudi pri drugih vrstah spletnih prevar, kjer je rezultat enak – žrtev izgubi denar, v zameno pa ne dobi ničesar.

Zaradi lastnosti spletne komunikacije in zmanjšane stopnje občutljivosti za rdeče alarme ter sposobnosti ustvarjanja zares prepričljivih spletišč, na katerih lahko prebiramo izmišljena pričevanja zadovoljnih strank, pretiravanja o lastnostih izdelka in druge prodajne laži, je končna odgovornost za prepoznavanje in izogibanje prevaram velikokrat samo na strani uporabnika.

Hiter računalnik – za 39 evrov!

Pred časom smo na spletnem mestu slovenskega medija zasledili oglas z naslednjo vsebino: »Pospeši delovanje CPU – s tem programom je računalnik pospešil za 127 %.« Na fotografiji poleg oglasa je deček za računalnikom, ki ga lahko z malo iskanja po spletu identificiramo za štirinajstletnega razvijalca po imenu Matthew Mistele. Matthew je leta 2014 spisal igro Warthog Wars, fotografija za oglas pa prihaja iz članka na spletišču GeekWire, ki je ob splavitvi igre objavilo intervju s fantom. Matthew seveda nima nobene zveze s promoviranim izdelkom. Prvi rdeči alarm.

Če lahko imamo oglase za sumljive zdravstvene preparate, zakaj ne bi imeli tudi oglasov za sumljive programske preparate?

Ko obiščemo spletno mesto, kjer lahko kupimo magični izdelek, ki bo naš računalnik pospešil za 127 %, najprej ugotovimo, da oglas zavaja na več ravneh. Spletno mesto namreč obljublja »samo« 90 % pohitritev računalnika. Kam je šlo preostalih 37 %, ne izvemo, sklepamo pa lahko, da morajo tudi prevaranti pretiravati v oglasih za svoje lažne proizvode. Drugi rdeči alarm.

Spletno mesto je v slovenščini, na njem pa spet najdemo fotografije zadovoljnih (starejših) strank, ki pričajo o kakovosti izdelka. Med drugim si lahko preberemo, da »Počasen računalnik = konec kontaktov z znanci preko družbenih omrežij,« kar je res impresivna laž. Hkrati lahko spet ugotovimo, da so fotografije zadovoljnih uporabnikov vzete s spletnih mest, ki ponujajo nakup fotografij za različne priložnosti (stock) in ne predstavljajo resničnih kupcev izdelka. Tretji rdeči alarm.

Na spletnem mestu je v spodnjem desnem kotu okno, v katerem lahko spremljamo nakupe izdelka v danem trenutku, kar naj bi nas prepričalo o tem, da je izdelek v desetih minutah kupilo več kot petdeset uporabnikov. Hkrati nas spletno mesto nagovarja k ugodnejšemu nakupu (izdelek je z 59 evrov znižan na 39 evrov), ki je na voljo samo še danes. A čeprav smo ta članek pripravljali več mesecev, je ugodna ponudba še vedno na voljo – a le še danes. Četrti rdeči alarm.

Zagotovljeno. Sicer ne več 127 %, toda tudi 90 se ne sliši slabo.

Glas na drugi strani nam je mirno zagotovil, da je v Sloveniji že »več kot 1000 uporabnikov« in da program seveda »odstrani tudi vse viruse«.

Izdelek smo naročili in plačali po povzetju z gotovino. Do nas je prišel s posebno dostavo iz Hrvaške, naslov za urejanje reklamacij izdelka pa je na Poljskem, kamor ga moramo poslati, če nismo popolnoma zadovoljni z izdelkom. Vmes so nas poklicali po telefonu in nam zagotovili, da bo naročilo hitro izvedeno, prejeli pa smo tudi več elektronskih sporočil z isto vsebino. Nekdo se je zelo potrudil, da bi nam zagotovil, da so prevaranti resnični ljudje.

Pohiteti bo treba, da ne bo zmanjkalo programov!

Dinamična formula v praksi!

Program Dynamic formula za 39 evrov prinese veliko manj kot zastonjski CCleaner. Vsekakor pa ne pohitri prav ničesar, še najmanj procesor.

Na ključu USB je lahko dejansko samo licenčna datoteka (navadna besedilna datoteka, v kateri je zapisana črkovna koda), ob prvem zagonu pa se je računalnik povezal v splet in na disk naložil program z imenom Dynamic Formula, ki naj bi dosegel to 127 % pohitritev. Izdelovalci sicer opozarjajo, da deluje samo na operacijskem sistemu Windows, a smo tudi tu zaznali določena odstopanja (Windows 7 ne deluje, Windows 10 deluje). Zanimivo, da lahko priloženo licenco uporabimo na več računalnikih (če vanjo seveda vtaknemo ključ USB).

Pred prvim zagonom izdelka smo izmerili hitrost delovanja računalnika (prenosnik Lenovo Thinkpad X1, Core i5, 8 GB pomnilnika, SSD) z merilnima programoma CrystalDiskMark in GeekBench. Nato smo ključek USB po navodilih vtaknili v računalnik, namestili program in ga pognali.

Izkaže se, da je »Dynamic Formula« le nekakšen zelo osnoven »čistilec diska«, ki pobriše začasne datoteke in Smetnjak, če želimo, pa še register. Počne skratka vse tisto, kar lahko naredimo tudi sami, ročno, ali pa si omislimo zastonjski program CCleaner, ki počne še precej več. Vsekakor pa to početje niti približno ne more pohitriti računalnika. Do neke mere bi ga lahko pohitrila defragmentacija diska, ki jo tudi zmore (v resnici le požene v Windows vgrajeni defragmentator), a tudi to v primeru novejših računalnikov s pogoni SSD ne deluje (tu defragmentatorji sploh niso priporočeni).

Verjetno ni presenečenje, da smo pred »optimizacijo« in po njej namerili enake hitrosti diska (CrystalDiskMark) in celotnega računalnika (GeekBench). Odstopanja so bila na ravni statistične napake.

Kakorkoli, celoten postopek je bil opravljen v dvanajstih sekundah (!), pobrisanih je bilo nekaj več kot 1 GB odvečnega diskovnega balasta in – to je to. Kajti, ko smo zgoraj omenjena merilna programa pognali še enkrat, so bili rezultati meritev seveda enaki. Pohitritve ni bilo zaznati.

Ker z izdelkom torej nismo bili zadovoljni, saj računalnik niti slučajno ni bil za 127 % hitrejši, smo izdelek s priporočeno pošto na lastne stroške (5 EUR) vrnili na Poljsko, kot zahtevajo navodila. Trenutno teče sedemindvajseti dan od vrnitve - na račun smo dobili 29 evrov, preostalih 10 pa še čakamo.

Varni v internetu – odgovornost posameznika

S spletnimi prevarami se v Sloveniji ukvarjata policija in zavod ARNES, ki s projektom Varni na internetu izobražuje, informira in pomaga osmoljencem pri stikih s policijo in drugimi nasveti. V letnem poročilu za leto 2016 opozarjajo, da so največ škode naredili izsiljevalski virusi (trend se nadaljuje tudi v 2017), obenem pa svarijo tudi pred povečanimi tveganji pri spletnih nakupih.

Portal »Računalnik – dejstva«, ki je »testiral« naš pohitritveni program. Na vseh podstraneh je na voljo le ta edina stran s »testom«.

»Zadnje mesece se skoraj vsak dan obračajo na nas uporabniki, ki so naleteli na lažno spletno trgovino ali pa so bili prepričani, da nakupujejo v spletni trgovini v EU, nato pa jih je presenetilo obvestilo carine, da jih čaka pošiljka s Kitajskega in morajo plačati še davek,« pojasnjujejo in dodajo, da so »seveda prejeli ponaredek zelo slabe kakovosti, reklamacija pa ni bila možna, saj gre v večini primerov za nakup pri kitajskem trgovcu, do tja pa evropska potrošniška zakonodaja ne seže. Če pride do težav pri nakupu v spletni trgovini, katere ponudnik je slovensko podjetje, se potrošniki lahko obrnejo na Tržni inšpektorat RS oz., ko gre za ponudnike v drugih državah EU, ponuja brezplačno pomoč Evropski potrošniški center.«

Na spletni strani najdemo tudi komentarje uporabnikov, ki jih izdelek zanima, hkrati pa so do njega malce, a ne preveč, skeptični. Prepričani smo, da gre za izmišljene komentarje in uporabnike, tako kot to velja za celotno vsebino spletne strani.

Zanimivo, pri našem nakupu se več dejavnikov razlikujejo od zgornjega svarila. Kraj nakupa in reklamacijskega centra je v državi Evropske unije, kar pomeni določeno olajšanje, saj so pravila in trgovska inšpekcija na tem področju bolj urejeni in ima osmoljenec več možnosti za uspeh pri izterjavi kupnine za prevarantski izdelek. Vsaj teoretično – o tem, kako bo (če nam bo) uspelo nam, bomo še poročali.

Kdo nam ni »pohitril CPU«?

Ugotoviti, kdo kupljeni pohitritveni izdelek dejansko prodaja, je težko. Naslov za vračanje je namreč podjetje, ki se ukvarja z reklamacijami, in ne matična firma (Reverse Logistics LLC, ul. Chłodna 64, Poland). Za reklamatorsko podjetje se izkaže, da gosti več problematičnih spletnih trgovin in po spletnih forumih kroži več svaril nezadovoljnih kupcev različnih izdelkov (kreme proti gubam, proti plešavosti ...).

Domena (Dynamic-formula.com), prek katere poteka prenos programske opreme, je bila registrirana – letos. Obenem lahko prek registrarja domen ugotovimo, da je lastnik domene zakril vse relevantne podatke o njej in tako preprečil enostavno identifikacijo. Na spletni strani najdemo zapisano Innovu LLC, podjetje iz Pittsburgha v ZDA, ki se ukvarja s popolnoma drugimi stvarmi, kot je »pohitritev CPU«.

Na spletni strani, kamor nas pripelje klik na oglas (easymoney­pc.com/386/a5400) in kjer zadevo dejansko kupimo, najdemo tudi slovensko telefonsko številko, na katero se javlja slovensko govoreča oseba. Glas na drugi strani nam je mirno zagotovil, da je v Sloveniji že »več kot 1000 uporabnikov« in da program seveda »odstrani tudi vse viruse«.

Nekako smo naklikali tudi na »portal«, kjer je čisto slučajno tudi »test« te Dinamične formule (fastcomputerreport.com/386/a5400). In »čisto slučajno« je ta test edina vsebina na tem »portalu«, prikaže se, ko kliknemo karkoli, četudi Moda ali Kuhinja.

Tako se lahko strinjamo s svarilom letnega poročila projekta Varni na internetu. »Spletni uporabniki moramo uspešno krmariti med številnimi spletnimi storitvami in aplikacijami, ki jih hkrati tudi spletni goljufi zlorabljajo za nepoštene namene. Najbolj univerzalno pravilo se glasi: »Ne nasedajte pravljičnim obljubam na spletu!« Najpogostejša vaba, ki jo goljufi nastavijo, so velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki.«

Kako privarčevati 39 evrov

• V Start/Run vpišite C:\Windows\Temp. Označite vse datoteke in jih s tipko Delete pobrišite.

• V Start/Run vpišite %temp%. Označite vse datoteke in jih s tipko Delete pobrišite.

• Z desno miškino tipko kliknite na Koš/Recycle bin in izberite Empty Recycle Bin/Izprazni koš.

• Datotek Prefetch (c:\windows\prefetch) NE brišite. Ker to ne pomaga, v resnici bolj škodi.

Ali:

• V Start Run vtipkajte Disk Cleanup. Izberite kaj vse želite pobrisati in kliknite Clean up System Files.

Računalnik ne bo nič hitrejši, le pridobili boste nekaj malega prostora na disku. In privarčevali 39 evrov.

Problematično spletno oglaševanje

Del problema so tudi spletni oglasi in oglaševalska omrežja, v katerih lahko vsakdo objavi svoj oglas. Ko ugledna spletna mesta »porabijo« vse prikaze oglasov uglednih podjetij, začnejo na istem mestu prikazovati oglase, ki skoraj vedno reklamirajo prevarantske spletne trgovine dvomljivega slovesa. A ker se še vedno prikazujejo na uglednih spletiščih, lahko uporabnika hitro zavedejo k misli, da za njimi stojijo resna podjetja, in ne spletni prevaranti.

Ta problem je še toliko večji, ker se medijska spletišča sploh ne zavedajo težave in ne skrbijo za higieno prikazanih oglasov. Googlovo omrežje DoubleClick, ki je eno največjih na svetu in s pridom uporablja zelo veliko število spletnih mest, resda omogoča odobravanje in prepovedovanje specifičnih oglasov oziroma virov oglasov (t.i. white-listing in black-listing), a se tega opravila lastniki spletišč zaradi različnih razlogov ne lotevajo.

Tudi uporabniki sami imajo možnost prijavljanja problematičnih oglasov. Tako Google kot Facebook in drugi veliki ponudniki oglaševanja vsakomur omogočajo prijavo spornih oglasov, ki jih nato dodatno preverijo in v določenih primerih celo odstranijo. A se večkrat izkaže, da gre za sizifovsko delo, saj prevaranti enostavno spremenijo uporabniški račun in ponovijo vajo.

Edina rešitev je preventivno ravnanje

Kako torej ugotoviti, kdaj gre za spletno prevaro, ki se ji moramo izogniti? Spletno mesto Varni na internetu (www.varninainternetu.si) ponuja zelo natančen pregled po kategorijah prevar. Najbolj splošno pravilo pri prepoznavanju prevar se tako glasi: »Če je predobro, da bi bilo res, potem najverjetneje ni!«

V našem primeru lahko hitro ugotovimo, da bi strojno-programska oprema za 127-odstotno pohitritev računalnika pomenila kršenje kar nekaj fizikalnih zakonitosti in da torej ni niti najmanjše možnosti, da bi bila lahko resnična. Če to pokombiniramo z lažnimi pričevanji, zares sumljivim načinom naročanja izdelka, ki večkrat spremeni naslov spletišča, in lažnimi pretiravanji o lastnostih izdelka, brž ugotovimo, da je neverjetno ponudbo najbolje ignorirati.

Posebno pozornost je treba nameniti starejšim in manj izkušenim uporabnikom, ki so največkrat tarče prav zaradi svoje nevednosti. Tudi v našem primeru se je izkazalo, da na večini fotografij lažnih pričevanj nastopajo starejši občani, kar pomeni, da prevaranti nagovarjajo prav njih.

Nakupi pri preverjenih trgovcih, branje zaupanja vrednih tehničnih revij, ki kritično poročajo o dosežkih na področju tehnologij, in predvsem zdrava pamet nam bodo v največjo korist. Vsakršno reševanje težav po tem, ko prevarantu nakažemo denar, je veliko težje in največkrat ne prinese želenih rezultatov. Samo slabe volje bomo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki