Objavljeno: 27.10.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2015

Pri Androidu pa tako...

Huawei Mate S. Huawei bo očitno treba začeti jemati resno, saj ga je z izdelavo Nexusa 6P požegnal Google. Ta poteza prihaja na podlagi zadnjih dveh telefonov tega izdelovalca, ki sta bila za Kitajce resen napredek. P7 in P8 sta bila povsem spodobna telefona, predvsem pa sta pokazala izdelovalne zmogljivosti podjetja Huawei. Enako so očitno mislili v Googlu, saj je njihov Nexus 6P narejen na podlagi telefona, ki ga opisujemo tokrat.

Ta se imenuje Mate S in je narejen odlično. Huawei je že v preteklosti nakazoval kovinsko izdelavo in Mate S je lep kos opreme, ki deluje kompaktno. Preseneča predvsem čistost oblike, saj ni nepotrebnih krivin, črt in podobne šare, s katero azijski oblikovalci radi »olepšajo« svoje naprave. Rezultat je kovinsko ohišje odraslega videza, ki ima na zadnji strani 13-megapikno kamero, ki ne dela čudežev, a svoje delo opravi zadovoljivo. To je tudi ena od številnih razlik med Mate S in Nexusom 6P. Kljub temu velja, da je Mate osnova za Googlov telefon, a so za Nexus spremenili več kot le obliko.

Poleg bliskavice in kamere je na zadnji strani še senzor za prstne odtise, ki ga Google podpira v novi različici Androida. Mate S sicer žene 5.1.1, a je odklepanje telefona s prsti bliskovito hitro. Bliskovito je resda prežvečen izraz, a je tu povsem na mestu. Tudi položaj senzorja na zadnji strani se izkaže kot dobra poteza, saj smo se hitro navadili, kje je, in ga nismo iskali s prstom. Pri tem pomaga tudi to, da je kamera rahlo izbočena (to je najbrž edina okoliščina, kjer je to prednost), senzor za prstne odtise pa vdrt.

Na prednji strani smo priča najbolj »kitajski« potezi na telefonu, saj je na spodnjem robu zaslona napis Huawei. Ta praksa pri nekaterih izdelovalcih počasi zamira, a prepočasi. Nad napisom sliko riše odličen zaslon AMOLED, ki ima ločljivost 1080 × 1920 pik. To je sicer manj kot pri najdražjih konkurentih, a ne moti (Nexus 6P ima višjo ločljivost). Na desni stranici najdemo še gumbe za vklop in uravnavanje glasnosti. Vsi so kovinski in škoda je, da se gumba za vklop pri rabi fotoaparata ne da uporabljati kot sprožilec. Ko se enkrat navadimo na odklepanje s prstnim odtisom, gumb za vklop izgubi nekaj smisla.  Drobovje so v Huaweiju solidno založili, saj Mate S žene osemjedrni procesor HiSilicon Kirin 935 (štiri 2,2 GHz in štiri 1,5 GHz jedra, vsa počasnejšega tipa, tipa Cortex A53). Pomnilnika je za tri gigabajte in Android 5.1.1 teče tekoče. To je toliko bolj dobrodošlo zato, ker je Android na Mate S popolnoma preoblečen.

Tako pridemo do največje hibe tega telefona, saj je privzeta androidna preobleka funkcionalno nesramna (in slaba) kopija Applovega iOSa. V Huaweiu so se odločili, da bodo vsi programi kar na domačih zaslonih, se pravi, da aplikacije in bližnjice do njih niso ločene. Prav tako so vse ikone postavljene v zaobljene kvadrate. To je sicer dobro, dokler so ikone prilagojene tej formi, a kaj, ko potem vse uradne Googlove ikone izpadejo čudno. Android je že pred časom prešel na sistem oblikovanja, ko ikone niso več ujete v kvadrat, krog ali kaj drugega. Rezultat androidnih preoblek, ki ikone silijo v svoje okvirje, je vedno grd in pri uporabi vsakič znova zmoti. V Huaweiu so nekatere osnovne ikone sicer narisali na novo, a večina jih ni bila deležna tega postopka. Uporaba katerega od znanih domačih zaslonov oziroma zaganjalcev (launcher) je torej nuja. Z launcherjem Nova Mate S dobi veliko več smisla, saj se Kitajcem pozna, da jim za oblikovanje programskih rešitev manjka še dosti občutka.

V model s 128 GB shrambe so vgradili tudi zaslon, ki zaznava jakost pritiska (naš model je imel 32 GB in tega nismo mogli preizkusiti). Da, hvalijo se, da so to v telefon vgradili pred Applom in njihovim 3D Touchem. In prav v tem je težava. Huawei več kot očitno zna izdelati (dober) telefon. Če bodo ponotranjili še to, da delajo androidne naprave in programsko nehali kopirati Apple, si lahko od njih obetamo dobre telefone. Po tem, kar smo videli pri Mate S, se nam v Nexusu 6P obeta odlična naprava.

 Sony Xperia Z5 in Z5 Compact. Sony je, tako kot je že v navadi, izdal dve velikosti svojega najboljšega telefona. Xperia Z5 in Z5 Compact sta strojno praktično enaki. Največja razlika je v velikosti zaslona, saj velika sestra meri po diagonali 5,2 palca, Compact pa 4,6. Ta strategija se je Sonyju lani očitno obrestovala, saj so model Compact obdržali. Zanimiv je za vse tiste kupce, ki jih vedno večji zasloni pametnih telefonov niso prepričali, a se nočejo zadovoljiti s starejšimi ali manj zmogljivimi napravami. Ko je lani Apple izdal iPhone 6 in 6 Plus, je bilo videti, kot da se je v usodo večjih zaslonov vdal še zadnji večji izdelovalec. Samsung, HTC in LG so že dolgo pred tem prisegli na velike zaslone, v manjših oblikah pa so vedno izdali »mini« različice svojih najboljših telefonov. Ti so bili glede na večje brate, vedno opremljeni z leto ali dve starim drobovjem. V tem kontekstu je bila Xperia Z3 compact prijetno presenečenje, saj je v manjše ohišje zapakirala vrhunsko strojno opremo.

Zgodba se je ponovila letos in Z5 Compact ima enak procesor kot Z5. Oba telefona torej žene osemjedrni procesor s štirimi 1,5 GHz Cortex-A53 in s štirimi 2 GHz jedri Cortex-A57. V Compactu je na voljo dva, v veliki Z5 pa 4 gigabajte pomnilnika. Poleg velikosti zaslona ima Z5 tudi višjo ločljivost kot Compact. Slednji model ima zaslon, ki sliko kaže pri ločljivosti 720 × 1280 pik, večji zaslon jo riše pri polni ločljivosti. V praksi se, tako kot pri pomnilniku, razlike ne opazi. Sony sicer še vedno vgrajuje zaslone IPS LCD, kar je glede na to, da smo se pri nekaterih drugih izdelovalcih že razvadili z zasloni AMOLED, majhna pomanjkljivost. Kljub temu gre za vrhunska zaslona LCD, a z matriko IPS dosti več ni mogoče storiti.

Nekoliko presenetljivo razočaranje je tokrat kamera, ki je sicer strojno zopet vrhunska in lep zgled tega, kako lahko podjetje združi znanje svojih divizij. Sony namreč na področju fotoaparatov izdeluje izjemne senzorje in pri telefonih ni nič drugače. Žal pa je problematična privzeta aplikacija, ki je počasna in morda preobremenjena s količino dodatkov. Ko deluje brez zatikanja, zajame odlične fotografije, a kaj, ko se dostikrat zgodi, da za izostritev potrebuje nekaj sekund. To težavo je mogoče odpraviti z zamenjavo aplikacije in upamo lahko, da bodo v Sonyju v kateri od naslednjih programskih nadgradenj težavo odpravili.

Z5 in Compact sta tudi vodotesni, a imata kljub temu vhod za micro USB odprt (beri: ob polnjenju nam ni treba odpirati nadležnega pokrovčka).

Omeniti velja standardno všečno oblikovanje, ki Xperije najvišjega razreda krasi že od začetka linije Z. Z5 je najlepši telefon v tej seriji in za lepoto ne zaostaja tudi dobra izdelava. Še največja sprememba se je zgodila gumbu za vklop in izklop, ki je pri prejšnjih modelih štrlel iz ohišja in bil okrogle retro oblike. Letos so se v Sonyju odločili za ploščat gumb, ki je del površine ohišja in se v praksi obnese dobro.

Največja težava velike Z5 je tako njena sestra Premium (ki jo bomo dobili na preizkus v prihodnosti), ki ima višjo ločljivost zaslona in tako predstavlja dejanski vrh Sonyjeve ponudbe. Bolj zanimiv je tako trenutno Z5 Compact, ki je edini resen telefon za vse tiste, ki ne bi radi nosili okoli velikih naprav. Gre za zmogljiv telefon v majhnem ohišju, terjal pa je nekaj res majhnih kompromisov. Compact je trenutno najboljši Sonyjev telefon, a na vrh androidne piramide ne pride. Če je pogoj za nakup manjši zaslon, pa je Xperia Z5 Compact edina prava izbira.

Korejci se ne dajo.

S prvim telefonom Galaxy S Samsungu ni uspelo, izdelek je bil plastičen, v resnici precej počasen in programsko zelo neusklajen. A vzbudili so zanimanje, dovolj, da je bil zelo popravljen naslednik, Galaxy S2, že uspešnica. Odtlej so pravzaprav vsi modeli Galaxy S predstavljani kot vrhunec Samsungove ponudbe, le da se jim kakšen model posreči bolj, drugi manj. Lanski S5 je, recimo, sodil med »manj« posrečene.

Letošnji model S6 je videti povsem drugače in zelo lahko se zgodi, da bo (spet) uspešnica. Po letih prepričevanja strokovnega tiska in uporabnikov, da se za vrhunski telefon pač ne spodobi, da bi bil narejen iz cenene plastike, so se v Samsungu končno odločili za kovino. S6 je nadvse tanek, tako da kamera na zadnji strani nekoliko moli iz ohišja. S6 ima glede na lanski S5 dosti bolšji bralnik prstnih odtisov, ki deluje na dotik, in ne na »podrs«.

Kljub temu je S6 letos resnično šele tretja izbira, ko se odločamo za Samsungovo napravo, saj sta ga zasenčila S6 Edge in Edge+. Oba sta letos tudi najlepša telefona v najvišjem cenovnem razredu in sta, kar zadeva estetiko, prekosila tudi Applov iPhone. Edge+ je dejansko bolj ali manj enak kot pol leta starejši model Edge, le da ima večji zaslon. Slednji namreč meri 5,7 palca, in ne 5,1. No, nekaj razlik smo kljub temu še našli, za začetek ima telefon zaradi večje površine tudi nekaj več prostora za baterijo, in to so v Samsungu pametno izkoristili. Večji zaslon sicer potrebuje nekaj več energije, a ne toliko, za kolikor je baterija zmogljivejša – namesto 2600 mAh je namreč vgrajenih 3000, to se v praksi pozna, ob večerih pač ne bo treba panično iskati napajalnika. Več je tudi pomnilnika, 4 GB.  Pomnilnik upravljajo štiri procesorska jedra Cortex A57 in štiri jedra A53. To v praksi pomeni, da je telefon nadvse hiter. Celo tako zelo, da ga tudi preobleka Touchwiz ne ustavi. Telefon ima tudi odličen fotoaparat, ki smo ga pohvalili že pri »navadnem« modelu S6 (ko smo ga primerjali z iPhonom, LG G4 itd.). Zelo hitro ostri, je uporaben tudi pri fotografiranju proti svetlobi (»auto HDR«) in zmore upočasnjen video in ločljivost 4K (če bi jo morda potrebovali).

V resnici lahko velikemu Edgeu očitamo le tisto, kar smo že manjšemu – zaradi ukrivljenosti je telefon teže pobrati z mize, prav tako se v rokah zdi nekoliko bolj »izmuzljiv« in nagnjen k zdrsu na tla. To je malce strašljivo, glede na to, da stane skoraj 1000 evrov! Da, še malce več, kot je ob splavitvi stal prvotni Edge. A tu je treba opozoriti, da se je slednji do danes pocenil za skoraj 300 evrov, ker – se je po svetu slabo prodajal.

• • •

Poleg Samsungovih Galaksij je iz Koreje vedno prišel še G(vstavi številko) podjetja LG in vedno  znova ni posegel po vrhu lestvice. Lani je LG z modelom Flex nakazal, da morda znajo narediti vrhunski telefon, tako da so bila pričakovanja ob prihodu modela G4 velika. Prvič so jih Korejci tudi upravičili.

G4 je najboljši telefon, kar jih je LG kdaj poslal iz svojih tovarn. Prav tako je očitno eden zadnjih izdelkov večjih androidnih izdelovalcev, ki se še drži smernic, ki jih drugi počasi opuščajo. G4 ima namreč zamenljivo baterijo, ki nas s 3000 mAh mirno pripelje čez dan. G4 ima prav tako režo za kartico MicroSD, ki na najdražjih modelih počasi umira. Kar zadeva shrambo, je treba LG pohvaliti, saj ima G4 32 gigabajtov prostora. Tudi s pomnilnikom niso varčevali, saj ga je zajetne tri gigabajte, ti pa skupaj s šestjedrnim (da, Snapdragon 808 ima šest jeder in je bil narejen prav za G4) omogočijo odlično izkušnjo. Strojna moč in posodobljena androidna preobleka sta namreč kombinacija, ki se dostojno meri s Samsungovo Galaksijo S6. Enako je z zaslonom, ki krasi G4 in bi bil mirno lahko razglašen za najboljšega. A kaj, ko Samsungov Amoled omogoči nekoliko bolj žive barve. G4 je tudi prvi LGjev telefon, ki se lahko pohvali z zares dobro kamero, ki jo brez težav postavimo ob bok Samsungu in Sonyju. G4 ima vse fizične gumbe na zadnji stranici telefona, a so prvič narejeni tako, da jih je lažje najti. Gumb za vklop in izklop je namreč dosti bolj izbočen, tako da ga je teže zamenjati z gumboma za uravnavanje glasnosti.

Edini očitek tako leti na izdelavo, ki je še vedno plastična, tako da G4 proti kovinskemu HTCju in steklenemu S6 izpade nekoliko starejši. Zadnjo stranico resda lahko nadomestimo z usnjeno, a je ta morda preveč kičasta.

LG je končno ujel androidni vrh in se lahko brez večjih zadržkov postavi ob bok vsem konkurentom v tokratni primerjavi. LG in Samsung tako na zahodu izpadeta nekoliko bolj smešno le še zaradi kiča, ki še vedno prežema njuni androidni preobleki. A ni več tako kritično kot pred leti, ko sta zelo izstopala. Krono najbolj kičastega vmesnika letos z lahkoto podeljujemo modelu Huawei Mate S, ki nas je lepo spomnil, kaj se zgodi, ko uporabniški vmesnik vzamejo v roke izdelovalci z vzhoda. LGjeva preobleka je v primerjavi videti vrhunsko.

Huawei Mate S

Hitrost delovanja 8

Kakovost izdelave 8

Prodaja: Ni še na voljo v Sloveniji.

Za:    Zaslon, izdelava.

Proti:    Androidna preobleka.

SONY Xperia z5

Hitrost delovanja 8,5

Kakovost izdelave 8,5

Prodaja: Mobitel, Telemach.

Cena: 750 EUR.

Za:    Izdelava, oblika, androidna preobleka.

Proti:    Ločljivost zaslona.

SONY Xperia z5 Compact

Hitrost delovanja 8,5

Kakovost izdelave 8,5

Prodaja: Mobitel, Telemach.

Cena: 610 EUR.

Za:    Velikost (če iščemo zmogljiv telefon, ki ni orjaški).

Proti:    Velikost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji