Pogled v laboratorij

Objavljeno: 31.1.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Februar 2017

Vsem preizkušenim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najidealnejšo lokacijo za prikaz kar najboljše možne slike. Med nastavljanjem te slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, a jim večje teže pri končni oceni nismo namenili, saj jih domači uporabniki, ki projektorje namestijo na fiksno mesto (pod strop ali na polico), ne bodo uporabljali prav pogosto. Ugotovili smo, da se tudi na uporabniške menuje projektorjev slovenščina le počasi prebija.

Vsekakor pa nas je zanimala tovarniška kalibracija ter možnosti nastavitev slike, ki jih projektor privzeto ponuja uporabniku in jih bo velika večina uporabnikov sprejela za svoje. Z zadovoljstvom lahko poročamo, da se je stanje na tem področju zelo popravilo in so praktično vsi projektorji že ob prvem vklopu dobro pripravljeni na delo, nekateri že znajo opraviti samodejno kalibracijo slike, pri drugih jo opravimo ročno, a imamo za iskanje idealne slike večinoma dovolj orodij.

Kalibracija projektorja je nujna 

Kljub temu velja pripomniti, da projektor, ko ga vzamemo iz škatle, še ne pokaže vsega, kar zna, temveč ga je treba ustrezno nastaviti. Nekateri boljši projektorji imajo kalibracijske vzorce že vgrajene, prav tako je avtomatika iz leta v leto bolje razvita in uporabniku močno olajša delo. Velja dodati, da je projektor za t. i. fino kalibracijo pripravljen šele, ko je za žarnico okoli sto ur delovanja, torej segrevanja in ohlajanja, saj se takrat ne deformira več (oziroma vsaj ne v enakem obsegu). 

Uporabniki bi se morali tudi zavedati, da nobena kalibracija projektorja ni večna in da velja projektor za kar najboljšo sliko vsakih nekaj sto delovnih ur očistiti (protiprašne filtre) in znova nastaviti. 

Kakovost prikaza slike smo poleg testnih vzorcev (Peter Finzel Test Disk) preverili tudi s kopico video vsebin najrazličnejših zapisov in ločljivosti. Na projektor smo priklopili tako set-top-box s storitvami televizije IP, namenski večpredstavni predvajalnik in računalnik. Priklop smo zaradi najkakovostnejših rezultatov v vseh primerih izvedli prek vmesnika HDMI. Projektorjem smo »servirali« še fotografije visokih ločljivosti, na katerih smo opazovali barvne prehode in realističnost barv (denimo barvo kože, belo in črno barvo ...). Subjektivno smo ocenili tudi glasnost projektorja oziroma šum, ki ga hladilni sistem povzroča. Ugotovili smo razmeroma velike razlike v glasnosti delovanja projektorjev. Veliko uporabnikov se namreč ne zaveda, da se v spodnjem rangu decibelov jakost hrupa vsake tri decibele praktično podvoji.

Meritev svetilnosti in kontrasta s svetlomerom se tokrat nismo šli. Izmerjeni podatki so namreč zelo odvisni od trenutnih nastavitev projektorja, načina delovanja, odprtosti zaslonke in dodatnih funkcij morebitnega vgrajenega slikovnega procesorja. Podatki o svetilnosti lahko pri različnih nastavitvah odstopajo za 2- do 5-krat, podatki o kontrastu prav tako. Zaradi vse pametnejše elektronike je pri nekaterih modelih bela slika manj svetla, kot je sicer zmogljivost projektorja (če je bel samo del slike). Rezultati bi bili tako zavajajoči.

Vse več projektorjev podpira tudi prikaz 3D slike. Tega tokrat nismo preverjali, saj menimo, da gre za modno muho, ki so ji šteti dnevi (kot kažejo trendi v svetu televizorjev), pa tudi ustrezna očala so imeli priloženi le redki.

Tabela izdelkov [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki