Pionirji elektronskih storitev so priznali premoč internetu

Objavljeno: 28.12.2016 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: Januar 2017

Družba CompuServe je v ZDA zagnala prvo komercialno elektronsko storitev in je imela pomembno vlogo pri razvoju spletnih komunikacij. Igrala je tudi vidno vlogo pri distribuciji elektronskih časopisov, programske opreme, iger ter snovanju spletnih forumov in klepetalnic. CompuServe je dal svetu tudi zapis animirane rastrske grafike GIF.

Podjetje CompuServe v nasprotju s številnimi velikani, ki so vzklili v garažah v Silicijevi dolini, ne izhaja iz garažne zgodbe, a njegov nastanek ni prav nič manj zabaven. Jeffrey M. Wilkins, ki je domoval v mestu Columbus v ameriški zvezni državi Ohio, je dobil nalogo, naj poskrbi za računalniško nadgradnjo zavarovalnice v lasti svojega tasta. Ta si je želel enega izmed računalnikov podjetja Digital Equipment Corp. (DEC), a ker v tamkajšnji računalniški trgovini želenega modela ni bilo na voljo, je Wilkins tastovemu podjetju kupil bistveno zmogljivejši (in večji) računalnik. Nato sta možakarja prišla na preprosto, a briljantno zamisel – zakaj ne bi presežnih zmogljivosti računalnika preprosto oddala v najem.

CompuServe je uporabnikom računalnikov širil obzorje glede rabe elektronskih storitev.

Wilkinsa je računalništvo tako očaralo, da je pustil službo – delal je kot monter protivlomnih alarmnih sistemov – in se posvetil svojemu leta 1969 ustanovljenemu podjetju. CompuServe je v začetnem obdobju presežne računalniške zmogljivosti predvsem v popoldanskem in nočnem času prodajal drugim podjetjem, posel je v hipu zacvetel, podjetje pa se je hitro širilo. Že v prvem letu je imelo v nočnem času okoli 1200 uporabnikov. Dve leti po ustanovitvi je podjetje predstavilo lastno elektronsko storitev CompuServe Information Service (CIS), ki je bila za tiste čase nadvse napredna. Prek tehnologije videotekst je CompuServe uporabnikom ponudil storitve bančništva in nakupovanja ter dostopa do informacij – iz naslonjača oziroma z delovne mize. Z uporabo storitev CompuServe so lahko uporabniki opravljali rezervacije vstopnic za kulturne in športne prireditve in celo turističnih aranžmajev. Na voljo so imeli tudi seznam svežih novic, vremensko napoved, rezultate športnih dogodkov in tečaje delnic. Pridobivanje uporabnikov je bilo sprva zelo težka naloga, saj se je moralo podjetje spoprijeti z izzivom spreminjanja človeških navad – večina je pač omenjene informacije še vedno brala v časopisih ali pa pridobila v trgovinah oziroma po telefonu. A z večanjem števila računalnikov v gospodinjstvih in poslovnih okoljih se je širila tudi raba videoteksta. Ta je pozneje dobil še funkcije elektronske pošte, elektronskih oglasnikov in forumov, ki so se, povsem pričakovano, hitro povzpele na vrh najbolj priljubljenih storitev. CompuServe je igral zelo pomembno vlogo pri razvoju spletnih forumov, ki so že pred več kot 20 leti veljali za odlična mesta za pridobivanje in izmenjavo informacij. Sprva so seveda vodili računalniško in tehnološko obarvani forumi, a so se hitro razvili tudi forumi, na katerih so uporabniki klepetali o avtomobilih, glasbi, igrah, znanstveni fantastiki, zakonodaji, medicini … V začetku 90. let je CompServe slovel tudi po svojih forumih s tehnično pomočjo, ki jih je pri njem najemalo več kot 450 podjetij – praktično vsak velikan iz sveta programske opreme, izdelovalec računalnikov in druga napredna podjetja, kot so 3Com, Borland, IBM, Microsoft in druga, so forume tehnične pomoči gostovala pri CompuServu, v poznejših letih so ti prerasli tudi v mesta za deljenje programske opreme.

Oranje ledine z elektronskimi storitvami

CompuServe je prav pionirsko uvajal različne storitve, namenjene uporabnikom osebnih računalnikov. Začel je že leta 1978. Julija 1980 je na svojih strežnikih objavil prvi elektronski časopis v ZDA in do konca leta pridobil 3600 naročnikov. V naslednjih letih so na CompuServovih strežnikih že gostovali vsi pomembnejši dnevni časopisi v ZDA (The Los Angeles Times, The Middlesex News, The Minneapolis Star and Tribune, The New York Times, The San Francisco Chronicle, The San Francisco Examiner, The Washington Post in številni drugi). Čeprav je bila zamisel o elektronskem časopisu sprva le nekakšen eksperiment, so jo vzeli za svojo vsi – tako bralci kot ustvarjalci. Časopisne hiše so namreč tekmovale, katera bo prej objavila pomembno novico ali članek. Zato pa je leta 1982 sprožila precej negodovanja odločitev podjetja CompuServe, da ugasne projekt elektronskih časopisov, ki so sicer ustvarjali le 5 odstotkov obremenitve strežnikov podjetja. Pozornost se je usmerila drugam. Elektronske klepetalnice so postale nova uspešnica, na tisoče uporabnikov je praktično vedno dlje časa kramljalo med seboj in porabljalo petino sistemskih virov podjetja.

CompuServe je nekoč predstavljal »okno v svet«.

CompuServe je v začetku leta 1984 objavil podatek o preseženem mejniku 60.000 uporabnikov. Za dostop do informacij jim je računal 13 centov na minuto čez dan in 10 centov ponoči. Najhitrejši modemi za klicni dostop (saj se še spomnite hreščanja v računalniku ob vzpostavljanju povezave?) so takrat zmogli 300 bps. Podjetje je uporabnikom ponudilo tudi elektronsko trgovino, preprosto poimenovano Electronic Mall, ki je prav tako burila domišljijo uporabnikov.

Prehitra prodaja nestrateškemu lastniku

Podjetje, ki je imelo v 90. letih le enega (približno) resnega konkurenta, podjetje The Source z okoli desetino uporabnikov populacije CompuServe, je nato leta 1986 prešlo pod okrilje družbe H&R Block, ki se je ukvarjala z izdelavo davčnih napovedi. Omenjena družba je CompuServe kupila za 23 milijonov dolarjev in je svojo naložbo pošteno oplemenitila. Izkaz poslovnega leta 1988 se je za tedanji oddelek CompuServe bral takole: 68 milijonov prihodkov od prodaje, 8 milijonov dobička. Za nameček je družba H&R Block 23. junija 1989 kupila podjetje The Source in ga 1. avgusta istega leta razpustila. V tistem trenutku je imel CompuServe že več kot pol milijona naročnikov, ta številka pa se je do leta 1993 povzpela na več kot 1,5 milijona. Širitev onkraj meja ZDA je bila povsem logična, storitve CIS je uporabljalo okoli 90.000 uporabnikov na stari celini. Letni prihodki oddelka so že leta 1991 presegli 200 milijonov dolarjev, pri čemer je podjetje na sodiščih bilo več tožb glede zlorabe vsebin in programske opreme, a jo je odneslo z vsega 4 milijoni dolarjev kazni. CompuServe je sicer užival ugled najboljšega mesta za računalniške navdušence.

Takole je bilo »bogastvo« računalniškega sveta videti pred internetom.

Napredek v svetu računalništva in telekomunikacij ter omrežij je te storitve pocenil, ponudniki elektronskih storitev pa so v konkurenčnem boju prihranke prenesli na uporabnike. Nastali so že prvi poslovni modeli neomejene mesečne rabe dostopa do elektronskih vsebin. In prav tu je CompuServe v podjetju Prodigy in njegovih elektronskih storitvah dobil prvega resnega konkurenta, ki ga je kmalu presegel v ponudbi videotekstnih storitev. Obema pa je začel predstavljati novo grožnjo svetovni splet, danes znan kot internet. Omrežje, ki ga je sestavljalo 34.000 povezanih javnih in zasebnih računalniških omrežij, (so)financiranih s strani vlad in upravljanih s strani prostovoljcev, je vse bolj prevzemalo primat pri dostopu do elektronskih storitev in vsebin – povezovanje v internet je bilo cenejše od dostopa do elektronskih storitev CompuServe in Prodigy.

CompuServe se je odločil tekmovati z boljšo dostopnostjo svojih storitev in na področju prijaznosti do uporabnika (grafičnega uporabniškega vmesnika). Oboje mu je sicer odlično uspevalo, a cenovni pritiski so bili hudi. Tudi CompuServe je v začetku leta 1994 cene dostopa do storitev znižal za do 40 odstotkov. Zato je podjetje stavilo na vsebino in predstavilo premijsko storitev Executive Service Option (ESO), kjer je uporabnikom ponudilo vsebine, obogatene s finančnimi, demografskimi in uredniško obdelanimi informacijami. CompuServu je celo uspelo pridobiti in objaviti intervju s podpredsednikom ZDA, sicer velikim zagovornikom informacijske avtoceste.

Hitri rasti števila uporabnikov prihodki žal niso sledili. Kljub temu je oddelek še vedno vlekel precej dobre in logične poteze. Leta 1994 je CompuServe kupil družbo Network Publishing, ki se je specializirala za izdelavo spletnih strani za podjetja, ter podjetje SPRY, ki je razvijalo programsko opremo za internet. Vse z namenom ustvarjanja novih virov prihodka.

Pristali pri AOL

Internet je bil premočan tekmec. Leta 1996 se je z njim sprijaznil tudi CompuServe in svojim naročnikom ponudil dostop do interneta ob pomoči brskalnika Netscape Navigator, podjetje pa se je povsem posvetilo izdelavi novih vsebin, temelječih na internetnih tehnologijah. A denarja za tako obsežne projekte ni bilo, zato se je lastnik, družba H&R Block, odločil, da aprila 1996 proda petino podjetja in mu tako zagotovi financiranje. Iztržili so 454 milijonov dolarjev.

AOL je CompuServe na koncu kupil predvsem zaradi kakovostne infrastrukture.

A kljub temu je leta 1997 CompuServe skoraj podoživel usodo podjetja The Source, saj je podjetje doživelo obsežno izgubo – številka za minusom iz poslovanja je bila vredna kar 120 milijonov dolarjev. Konkurenca je zavohala kri in H&R Block je CompuServe hitro prodal telekomunikacijskemu podjetju WorldCom. Ta ga je razkosal na infrastrukturni in vsebinski/storitveni del. Podjetje je nato prevzel bliskovito rastoči ponudnik dostopa do interneta, America OnLine (AOL), ki je konkurenta dobesedno preskočil (leta 1995 je imel CompuServe 3 milijone uporabnikov, AOL pa več kot 20 milijonov). AOL je podjetje kupil predvsem zaradi potrebe po njegovem komunikacijskem omrežju in na tisoče modemskih vstopnih točk po vseh državah ZDA. Blagovno znamko je ohranil, pri tem pa originalne storitve preimenoval v CompuServe Classic. Ime CompuServe 2000 pa so nosile številne »preoblečene« storitve AOL. CompuServe Dialler je postal nizkocenovna storitev klicnega dostopa do interneta. CompuServe Classic je na trgu zdržal do leta 2009, CompuServe 2000 do 2011, CompuServe Dialler pa danes deluje kot spletne dveri.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki