Od tipkovnice do knjige

Objavljeno: 26.6.2012 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Kategorija: Dosje | Revija: Junij 2012

Vsak pravi moški mora zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Tako vsaj pravijo. (Da uredništvo ne bo dobilo preveč besnih pisem, naj omenim, da to - z določenimi biološkimi popravki - enako velja tudi za ženski spol.) Prvo nekako zmoremo brez posebnega truda, drugo tudi še gre, napisati knjigo pa je že problem. Napisati - to bi še šlo. Kaj pa potem to knjigo spraviti v svet? Kako naj uboga reva, ki komaj zmore vzdrževati številne otroke in skrbeti za drevesa v sadovnjaku, stori še to? Enostavno - z elektronskim založništvom. Nič ne stane, prijetno je, pa še zaslužili boste! Tako vsaj oglašujejo.

Velik razmah elektronskih knjig je delo olajšal vsaj delu piscev, tistim, ki želijo svoje misli spraviti do bralcev, in tistim, ki bi radi s tem zbrali še kakšen sold. Da se razumemo, to niso nujno isti ljudje, marsikdo bi rad samo izrazil svoje misli in mu je vseeno, če pri tem nič ne zasluži. Vsenavzočnost elektronskega sveta pa je olajšala delo tudi tistim, ki jih nič ne zanima razširjati svojih misli, ali pa jih niti nimajo, pač pa bi radi samo zaslužili. A pustimo zdaj njih.

Pa še tretja skupina potencialnih samozaložnikov je. Tisti, ki bi radi končni izdelek prijeli v roke in ga ovohali, ko pride še svež izpod tiskarskega stroja. Če spadate med slednje, smo nekaj uporabnih idej zbrali v okvirček o tisku na zahtevo. (Pozabite pa na tisti poseben vonj tiskarske barve - tisk na zahtevo uporablja malo boljše laserske tiskalnike in prav nič ne diši.)

Pomembno je poznati odgovor

Preden izdate knjigo, si morate odgovoriti na pomembno vprašanje: "Zakaj?" Nekaj možnih odgovorov smo že nakazali, povsem možno pa je, da boste našli čisto svoj razlog, ki vas bo gnal do končnega izdelka. Vsekakor pa se zamislite in na to vprašanje odgovorite. Odgovor vam bo pomagal razrešiti druga vprašanja - predvsem Kje? in Kako?

Še na drugo veliko vprašanje morate odgovoriti sami: "Kaj?" O čem boste pisali? Naj vas takoj razočaram - čeprav je internet vseobsežen in neumnost v njem brezmejna, elektronske knjige v njem ne boste prodali, če ne bo vsaj približno kakovostna in zanimiva za neko ciljno publiko. Poleg izbora teme boste torej morali razmisliti tudi, kakšna je vaša publika. Poskušate objaviti novo megauspešnico? Težka bo. (Namig - vampirske knjige so že mimo, o zombijskih morskih psih proti norim znanstvenikom z Ganimeda pa ni še nihče pisal. Ta nasvet ste dobili brezplačno.) Megahite je težko "pognati" brez obsežne marketinške kampanje.

Dosti bolje bo, če si najdete manjšo ciljno publiko. Lahko je strokovna, ali pa - to je naredil znanec - opišete svojo izkušnjo o spustu s čolnom po Velikem kanjonu in jo za nekaj evrov prodajate prijateljem, znancem in naključnim mimoidočim, ki jih zanima Grand Canyon, čolnarjenje ali pa pustolovski podvigi nasploh. (Če ste se našli v prejšnjem članku - tule je knjiga: www.amazon.com/Dry-Side-Up-ebook/dp/B0056AH7GO/. Avtor pravi, da je zaslužil z njo kvečjemu za zelo zdelan moped, za vespo pa še zdaleč ne.) Glede na ciljno publiko boste določili tudi ceno izdelka. Strokovne knjige se še vedno prodajajo za nekaj deset evrov, cena literarnih prvencev pa je - brez dobrega agenta - bolj ranga kavice ali dveh (v glavnem mestu).

Tisk na zahtevo

Ob vsej razširjenosti digitalnega tiska ne smemo pozabiti na tradicionalen pristop - izpis na mrtva drevesa. Tak način ima pred elektronskim veliko prednost - izdelek lahko postavite na polico.

V Sloveniji najdete dosti manjših in večjih tiskarn, ki tiskajo knjige v manjših nakladah (iščite "tisk na zahtevo" ali "digitalni tisk", pa boste dobili obsežen seznam). Slabost teh tiskarn je, da knjigo le natisne. S prodajanjem se boste morali ukvarjati sami. Podobno velja za knjige s fotografijami (iščite "foto knjige"), le da v tem primeru navadno že vnaprej veste za "žrtve", ki bodo knjigo kupile ali dobile za darilo.

Če pa bi radi knjigo prodajali po vsem svetu, si oglejte Lulu (www.lulu.com/publish/books/). Pristop je tam drugačen. Knjigo v obliki .doc ali .pdf naložite na njihovo spletišče in plačate testni izvod, ki ga natisnejo in vam ga pošljejo. Če kaj ni v redu, naložite novo različico in ponovite postopek. (Opozorilo - končen znesek več iteracij zna biti pošteno visok.) Nato knjigo oglašujete na poljuben način, kupci pa se odpravijo v Lulujevo knjigarno, jo kupijo ter dobijo izvod, ki ga Lulu natisne prav zanje. Lepota tega pristopa je tudi v tem, da ima Lulu tiskarne na več koncih sveta - tudi v Evropi - in so zaradi tega stroški dostavi nižji, kot če bi knjige vsem pošiljali iz ZDA. Spet pa se zatakne pri naših znakih. Knjige, ki jih tiska Lulu, so lahko napisane le v angleščini ali francoščini.

Vaš dobiček je 80 % dobička ob prodaji. Od cene knjige odštejete ceno tiska, odbijete 20 %, ostanek pa dobite v žep. Oziroma na račun PayPal. Cena tiska pa je zelo različna. Z nekaj evrov (mehko vezana žepnica na slabem papirju) lahko zraste tudi čez evrskega stotaka (trdo vezana velika knjiga na odličnem papirju). Preden določite ceno knjige, se pozabavajte z računalom za informativni izračun cene tiska, ki ga imajo na spletišču.

Ustvarjalni proces

Ko ste odgovorili na vsa vprašanja, si vzamete dopust, pošljete družino na počitnice, odklopite omrežni kabel z računalnika (ali ugasnete WiFi) in se lotite dela. Kot okoreli pisec člankov, ki se trenutno ubada s pisanjem strokovne knjige, vam obljubim, da ne bo šlo tako lahko, kot si predstavljate. Tudi če mislite, da bo pisanje knjige strašno zahtevno opravilo, vam povem, da ne bo šlo tako lahko, kot si predstavljate. Če imate mir, potem še nekako gre, če pa vas moti pošta, facebook, twitter, rss viri, skype, pa še žena (spet - obrnite spol glede na lastna prepričanja) in otroci in pes in mačka in hrček in jabolka, ki jih je treba nujno poškropiti proti zajedavcem, pa sploh ne boste prišli nikamor.

Ustvarjalno orodje? Ni pretirano pomembno, razen če pripravljate strokovno besedilo z obilico tabel, programsko kodo, slikami in podobnim. Večina bo povsem dobro shajala z Wordom ali OpenOfficeom (ali LibreOfficeom). Uporabljajte vgrajene sloge za naslove in enostavno oblikovanje (poševno, polkrepko, podčrtano), v večje umetniške izpade pa se ne spuščajte, saj zapisi elektronskega založništva bolj zapletenih oblikovnih izpadov sploh ne podpirajo.

Bolj zahtevni lahko besedilo pišete s programom, ki neposredno izdeluje zapis ePub ali MobiPocket. Spletni viri kot uporabno orodje omenjajo MobiPocket Creator (www.mobipocket.com). Lahko pa se podate na drugo pot in besedilo pišete v oblikovnem jeziku markdown in ga kasneje pretvorite v enega od elektronskozaložniških zapisov (več o tem v okvirčku Dinamično založništvo). Nekaj besed bomo tej temi posvetili še pri opisih posameznih založnikov, sicer pa vam priporočamo, da si preberete navodila, pomoč, priročnike ali karkoli pač ponujajo založniki na svojih spletiščih.

Besedilo v označevalnem jeziku Markdown in oblikovana različica besedila.

Kako do končnega izdelka

Ko je knjiga dokončana, ste z delom šele na pol poti. Najprej naj jo kdo prebere in pošteno skritizira. (Družinski člani, razen če se želite hkrati z izidom knjige tudi ločiti, za to niso primerni.) Pravzaprav je dobro, če imate povratno informacijo kritičnih bralcev že med pisanjem. Če primernih bralcev ni v bližini, najdite primeren spletni forum ali skupino na družabnem omrežju in jo bombardirajte z osnutki. Kritiki so v internetu po deset evrocentov za šopek.

Ko je pisanje končano, poiščite lektorja. Verjemite, vaše pisanje ni popolno. Še bolj ga boste potrebovali, če boste pisali v tujem jeziku. Pravzaprav - in zdaj vas bom močno razočaral - boste pisali v tujem jeziku. Čeprav vsi vemo, da šumniki na elektronskih bralnikih prav lepo delujejo in so domači avtorji celo prodajali slovenske knjige na Amazonu (le proglasili so jih, recimo, za portugalske), pa je Amazon pred časom naredil čistko in iz knjigarne pometal knjige z znaki, ki jih "ne podpirajo". Zadovoljni so le z zahodnoevropskimi pisavami, vse drugo po mnenju Američanov ne spada v spletno knjigarno. Žalost. Še večja žalost - podobno politiko zganjajo tudi drugi spletni založniki. Omejeni boste torej na angleščino, nemščino, francoščino in podobno. Res skrajni čas je, da spodobno elektronsko knjigarno požene tudi kakšna slovenska založba.

Nato si boste morda hoteli privoščiti oblikovalca. Že res, da bo pretvorba iz Wordovega .doc v elektronsko obliko morda uspešna, morda pa tudi ne bo. Če se ne boste znali spopasti s skrivnostnimi vodami oblikovanja elektronskih knjig, boste za oblikovanje plačali kakih sto dolarjev. Sezname podjetij, ki se s tem ukvarjajo, je najti na spletnih straneh vseh elektronskih založnikov. (Kaj? Da smo rekli, da elektronsko založništvo nič ne stane? Pa menda nas niste jemali resno!)

Na koncu boste morali poskrbeti tudi za naslovnico in ta bo morda potrebovala sliko. Lahko jo posnamete sami, kupite pri katerem od podjetij, ki prodajajo fotografije, ali pa jo poiščete v internetu. Če se boste odločili za slednje, bodite pozorni, da boste izbrali fotografijo z licenco, ki dopušča komercialno rabo! Na Flickru, denimo, označite iskanje le po fotografijah z licenco Creative Commons in spotoma izberete še okenci za dodatno omejitev na licence, ki dopuščajo komercialno rabo in spreminjanje fotografij. Če iščete z Googlom, pa v iskalni izraz vnesite še "CC BY" (kratko ime primerne licence Creative Commons) in potem preverite, da v licenci ne piše zraven še "NC" (non-commercial, dovoljeno le za nekomercialno rabo) ali "ND" (non-derivative, dovoljena le raba brez spreminjanja). Pa ne bodite preveč razočarani, če bo primernih slik malo ali celo nič.

Naš znani pisatelj je svoje dni na Amazonu prodajal Drobtinice, po zadnji čistki vseh knjig v krivoverskih jezikih pa jih v trgovini ne najdemo več.

Koda ISBN

ISBN je mednarodna oznaka, ki enolično določa knjigo. Natisnjena naj bi bila na vsaki papirnati knjigi in navzoča v vsaki elektronski izdaji. (Razen Kindla, za katerega Amazon mirne duše izdaja knjige brez ISBN.) Pomembno je, da ISBN enolično označuje točno določeno izdajo knjige. Če pripravite novo, popravljeno izdajo, morate pridobiti nov ISBN. Če isto besedilo izdate v trdo vezanem in mehko vezanem formatu, potrebujete dva ISBN. Če ga pripravite v oblikah .pdf, .mobi in .epub, potrebujete tri različne oznake.

Kaj pa dobra plat? ISBN je zastonj. Če ga ne zna pridobiti posrednik, ki bo izdal vašo knjigo, se odpravite na www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=395429628 in izpolnite obrazec. To je vse. Če se vam kje zatakne, jim pišite ali jih pokličite. Iz osebnih izkušenj vam lahko povem, da so strašno prijazni.

Draga, bogati bomo!

Niti ne. Denarja od knjig običajno ni toliko, da bi si lahko iz njega kupili jadrnico. Ali avto. Ali vespo. Razen če je rabljena. Od vsake prodane knjige (in teh ne boste prodali veliko, ali pa ne bodo drage - oboje hkrati se neznanim avtorjem ne posreči) si del kolača najprej odreže založnik. Znesek je odvisen od založnika, na grobo pa velja, da boste dobili od 35 do 80 odstotkov končne cene. Nato v večini primerov (velja za vse ameriške založnike in to so žal skoraj vsi) ameriška davkarija pobere 30 odstotkov ostanka. Denar nato v najboljšem primeru nakažejo na vašo banko, v malce slabšem na PayPal (tam spet izgubite nekaj odstotkov, če hočete virtualno številko pretvoriti v trdno valuto), v najslabšem primeru pa vam pošljejo ček, katerega obdelava vas bo spet stala deset ali dvajset evrov "bančnih stroškov". Na koncu vam pa - če ste seveda zaveden državljan in dohodek prijavite (kar ste dolžni storiti!) - del denarja pobere še naša davkarija. Zdaj pa si kar izračunajte, koliko vam ostane!

Dobiček lahko izboljšate, če se prijavite za ameriško davčno številko (TIN, Tax Identification Number) in nato izpolnite ter pošljete obrazec W8-BEN. Potem vam bodo Ameri obračunali le še del davka, ker vam preostalo tako ali tako pobere naša država, in ta denar potuje po meddržavnih davčnih izmenjavah. Ker pa sodelovanje z ameriško davčno službo ni za ljudi, ki se hitro prestrašijo (če vam ob bližnjem srečanju z rjavim medvedom v gozdu srce ni padlo v hlače, vam ob izpolnjevanju obrazca za pridobitev TIN zagotovo bo), boste verjetno vsaj prvo knjigo izdali brez teh kolobocij.

Amazon

Pa začnimo pri Homerju ... oziroma pri podjetju, ki je "krivo", da so elektronske knjige tako uspešne, da sploh ima smisel pisati ta članek. Amazon samostojno založništvo skriva pod imenom Kindle Direct Publishing, spletne strani za samozaložnike pa je najti na naslovu kdp.amazon.com. Začetek je enostaven - prijavite se z Amazonovim uporabniškim imenom (tistim, ki ga uporabljate za nakup knjig) in začnete. Preden pa naložite svoj prvi umotvor, si le preberite obsežna navodila za oblikovanje, nalaganje, predogled, objavljanje ... ki so na voljo v internetu. Ali pa si naložite prosto knjigo "Building your book for Kindle" (www.amazon.com/dp/B007URVZJ6), v kateri menda odgovorijo na vsa vprašanja, ki si jih zastavljajo elektronski samozaložniki.

Začeti na Amazonu je lahko - če pišete v enem od podprtih jezikov.

Amazonove elektronske knjige so v zapisu MobiPocket. Izdelate jih lahko v zapisu HTML in pretvorite s prostim programom KindleGen (na voljo za Windows, Mac in Linux), napišete neposredno v MobiPocket Creatorju ali pa na Amazon naložite datoteko v enem od zapisov .doc, .docx, .rtf, .epub, .txt., .mobi, .htm, .pdf, Amazon pa bo poskrbel za pretvorbo. Začnete lahko tudi z Adobovim programom za elektronsko stavljenje InDesign in izdelek izvozite s Kindlovim vtičnikom. Izdelek nato preverite s programom Kindle Preview (Windows, Mac) in že ste pripravljeni na izdajo. V praksi seveda ne bo šlo tako gladko. Nalaganje in preverjanje boste ponovili vsaj nekajkrat.

Z denarnega vidika vam Amazon ponuja dve poti. Knjige s ceno nad 10 dolarjev lahko prodajate le na način, ki vam od končne cene prinese 35 % dobička. Pri knjigah s ceno do 9,99 dolarja pa lahko izberete boljšo opcijo, ki vam v nekaterih državah (Amerika, Kanada, Francija, Anglija ...) prinese 70 % dobička od končne cene, zmanjšane za "stroške dostave" (ti so ranga 0,12 EUR na megabajt), v vseh drugih (tja spadamo tudi mi) pa običajnih 35 odstotkov. Od končnega zneska vam 30 % (če se ne spopadete z birokracijo) pobere še ameriška davkarija.

Dobiček obračunavajo na mesec, denar pa v 60 dneh po obračunu (torej ga še dva meseca veselo "obračajo" in z njim služijo) nakažejo s čekom v dolarjih (za prodajo na domeni .com), čekom v funtih (za prodajo na domeni .uk) ali neposrednim bančnim nakazilom (za domene .de, .fr, .es, .it).

Cela zmeda, torej. Kljub temu se na Amazonu splača objaviti knjigo iz preprostega razloga - ker je tako vsenavzoč, da ima praktično vsak bralec na njem že svoj uporabniški račun.

Dinamično založništvo

Drugače, elektronski dobi primerno, so se založništva lotili v kanadskem podjetju Leanpub (www.leanpub.com). Osnovni vodili podjetja sta, da Word ni primeren za izdelavo elektronskih knjig in da je knjige treba izdajati postopoma, tako kot jih pišemo. Da, Leanpub omogoča (oziroma celo podpira) prodajo knjig, ki še niso povsem dokončane. Kupci pri tem dobijo zagotovilo, da bodo lahko brez dodatnega plačila prenesli razširjeno/posodobljeno različico, ko bo na voljo.

Knjige pišemo v oblikovnem jeziku markdown (xbeta.org/wiki/show/Markdown). Gre za enostavne ASCII datoteke z nekaj posebnimi oznakami. Morda ste jih na spletnih potepanjih že srečali - različice tega sistema radi uporabljajo spletni forumi in spletišča Wiki. Če imate knjigo že izdelano, jo znajo pretvoriti iz zapisa HTML v markdown. Prek ovinka lahko opravite tudi z Wordovimi dokumenti (shranite jih v HTML). Zanimivo za avtorje, ki so navzoči v spletu, je, da znajo prvo različico knjige izdelati kar iz vašega spletnega dnevnika.

Pri nakupu na Leanpub sami določamo ceno

Knjigo postavijo v deljeno mapo na Dropboxu, ki jo z nekaj kliki integrirate v svoj Dropbox. Od tu naprej je delo enostavno. Knjigo urejate na svojem računalniku, kopija se prenese v strežnike Dropboxa, nato pa s klikom na spletišču Leanpub sprožite pretvorbo. Leanpub iz markdowna izdela PDF, ePub in MobiPocket, ki se - spet s pomočjo Dropboxa - prenesejo v vaš računalnik. Rezultat pretvorbe lahko prenesete v poljubno spletno knjigarno ali pa jih prodajate v Leanpubovi knjigarni. Povsem smiseln scenarij bi bil, da vse tri različice prodajate na Leanpubu, ePub s Smashwordom spravite v čim več knjigarn, MobiPocket pa prodajate na Amazonu. Lahko pa si delo olajšate, potegnete iz žepa 99 dolarjev in vam bodo knjigo (pravzaprav do tri različice knjige, če jo boste še kaj popravljali) sami objavili na Amazonu in v iBookstore. Biti ,,komot", pač ni poceni.

Če ne marate urejati tekstovnih datotek in se zanašati na kasnejši predogled, lahko uporabite katerega od urejevalnikov, ki poleg besedila prikazujejo tudi oblikovano različico (MarkdownPad, Mou, Marked).

Tudi prodajni sistem je zanimiv. Leanpub omogoča, da nastavite dve ceni - priporočeno in minimalno. Kupec lahko plača poljubno ceno, ki ni manjša od minimalne, vi pa dobite 90 % te cene (minus 50 dolarskih centov). Dobiček izplačujejo na mesec z nakazilom PayPalu.

Zaradi dinamičnih cen je Leanpub nadvse primeren za objavo knjig, ki so povezane z Open Source projekti, kjer lahko pričakujemo, da bodo navdušeni uporabniki plačali tudi več od priporočene cene, samo da bodo dobili dolgo pričakovan priročnik.

Če ste mislili, da je 99 $ za objavo na Amazonu in v iBookstoru veliko, naj vas potolažimo - pri prodaji knjig prek teh dveh knjigarn si Leanpub ne vzame niti centa. Vse pripade vam. Svoje delo pokrijejo z vnaprej vplačanim stotakom.

Barnes & Noble, Sony, Nobo, iBookstore ...

Spletnih založnikov je še nekaj, a se z njimi ne splača ubadati neposredno. Razlog? Večinoma objavljanja Neameričanom sploh ne omogočajo. Raje se odločite za enega od "agregatorjev", podjetij, ki sprejmejo vaš izdelek in ga nato - za primerne denarce, seveda - prodajajo v raznih spletnih knjigarnah, dobiček (ali del dobička) pa nakažejo vam. Takšnih posrednikov je kar nekaj, opisali pa bomo le tistega, ki se nam zdi najbolj zanimiv, podjetje Smashwords.

Smashwords

Smashwords (www.smashwords.com) je zanimiv iz treh razlogov. Prvič, za objavo knjige vam ne bodo zaračunali vnaprej, obračunajo vam le delež od dobička. Drugič, imajo dober pretvornik iz Worda, ki izdela zapis ePub. Tretjič, knjigo bodo objavili v skoraj vseh pomembnih knjigarnah - Barnes & Noble, iBookstore, Sony in Kobo. Manjka le Amazon, zanj pa lahko poskrbite sami. Pridobijo tudi oznako ISBN (več o njej v okvirčku), ki jo potrebujete za vse spletne knjigarne, razen za knjige za Kindle na Amazonu.

Dobiček je odvisen od cene knjige in knjigarne, v kateri vam bo knjigo uspelo prodati, približno pa lahko povemo, da boste dobili od 40 do 60 odstotkov prodajne cene knjige (za knjige do 9,99 dolarja). Seveda pa vam bo trideset odstotkov tega dobička pobral še ameriški davčni urad IRS. Plačujejo štirikrat na leto, 40 dni od konca obračunskega obdobja in z nakazilom na račun PayPal.

Zanimivost - Smashwords ne podpira zaščitenih knjig (DRM). Morda bi si mislili, da boste tako zaslužili manj, ker bodo vašo knjigo vsi kopirali, a vse raziskave kažejo na to, da knjige brez zaščite prinesejo avtorjem več in ne manj denarja.

Obvezni izvod

Če izdate samozaložniško knjigo, morate obvezni izvod poslati Narodni in univerzitetni knjižnici. Več o tem na www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=356469362.

To zadeva vse publikacije, "... objavljene v Republiki Sloveniji ali so bile proizvedene zunaj nje, če imajo njihovi založniki sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji in so namenjene za distribucijo ali dostopnost v Republiki Sloveniji" ali "... publikacije, ki so izšle v tujini in so namenjene za dostopnost ali distribucijo v Republiki Sloveniji ter so v slovenščini ali so prilagojene slovenskemu trgu." (Zakon o obveznem izvodu publikacij)

Lulu

Podjetje Lulu poznamo predvsem po tisku na zahtevo, a kljub temu omenimo, da se ukvarjajo tudi s posredovanjem elektronskih knjig (www.lulu.com/publish/). Prodajajo jih v lastni spletni prodajalni ter v Applovem iBookstoru in Barnes & Noblovi knjigarni. Najraje imajo zapis ePub, sprejmejo pa tudi .doc, .docx, .rtf in .odf. Knjige so lahko prosto prenosljive ali zaščitene pred kopiranjem (DRM). Tako kot Smashwords znajo tudi tu pridobiti oznako ISBN za vašo publikacijo.

Avtor dobi 80 % drobiža, ki bi mu ga sicer nakazala knjigarna, nakazujejo pa na PayPal (vsak mesec, trideset dni po obračunu) ali s čekom (štirikrat na leto, 45 dni po obračunu).

Totalno samozaložništvo

Če se odločite za lastno prosto distribucijo knjige (se vnaprej odrečete zaslužku), imate na voljo še eno možnost - vse postorite sami. Knjigo izdelate v poljubnem zapisu - lahko kot dokument v Wordu, lahko jo shranite v PDF, napišete kar golo besedilo, jo oblikujete v zapisu HTML ali jo pretvorite v obliko za elektronske bralnike (ePub, MobiPocke) ... možnosti je brez konca - nato pa jo postavite v internet (na svoj blog ali na svoje spletišče ali pa jo naložite v Drobox/Skydrive/GoogleDrive) in jo začnete oglaševati. Spotoma postavite na spletno stran še reklame in če bo knjiga priljubljena, boste z njimi zaslužili nekaj drobiža.

Tako, z nasveti smo vas zasuli, zdaj pa ste na vrsti vi - usedite se, napišite odlično knjigo in jo objavite!

 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki