Oče prebojnih inovacij računalniškega sveta

Objavljeno: 27.6.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: Julij-avgust 2017

Raziskovalni inštitut Xerox PARC je svet računalništva več kot tri desetletja oskrboval z vrhunskimi izumi, vključno z grafičnim uporabniškim vmesnikom, objektnim programiranjem, laserskimi tiskalniki, bitnimi slikami in omrežjem Ethernet. Brez predaha inovira še danes, le da so pod njegove dosežke nato podpisana druga podjetja.

Leta 1969 je glavni znanstvenik podjetja Xerox Jack Goldman pristopil h Georgeu Pageu, fiziku, strokovnjaku za magnetno resonanco jedrskih delcev. Predlagal mu je, da bi pod okriljem korporacije Xerox ustvarila njen drugi raziskovalni center. Ideja je obrodila sadove, Page pa je za lokacijo izbral mesto Palo Alto v Kaliforniji, na območju, ki se ga je pozneje prijel vzdevek Silicijeva dolina. Palo Alto Research Center (krajše PARC) je začel delovati 1970, pettisočkilometrska oddaljenost od sedeža korporacije (v mestu Rochester v zvezni državi New York) pa je znanstvenikom omogočala dovolj svobode pri delu, saj jim birokrati niso gledali pod prste. Prav to je omogočilo nekaj res izjemnih izumov, brez katerih sodobno računalništvo, kot ga poznamo danes, ne bi obstajalo.

Lokacija se je sredi 70. let prejšnjega stoletja izkazala za vrhunsko izbiro, saj je vladno zatiskanje pasu poskrbelo, da so v raziskovalnem centru PARC delo dobili številni znanstveniki in inženirji, ki so prej delali v bližnjih organizacijah, kot so SRI Augmentation Research Center (ARC), Defense Advanced Research Projects Agency (DARPA), Ameriška vesoljska agencija (NASA) in celo Ameriško letalstvo (USAF). Neposredna bližina univerze v Stanfordu je raziskovalnemu centru omogočila tudi dostop do največjih talentov med študenti, saj so ti redno sodelovali pri raziskovalnih projektih v okviru svojih akademskih nalog in diplom. Ugled centra je hitro rasel, vsi najboljši umi so želeli delati v njem, v nekaj letih je tam že delovalo več kot tisoč raziskovalcev.

Za prve odmevne uspehe je poskrbel prav oddelek oziroma laboratorij, ki se je ukvarjal z razvojem računalniških inovacij. Njegov ključni mož je bil Bob Taylor, ki je bil sprva pomočnik vodje, nato pa je v celoti prevzel vodenje oddelka (do leta 1983). Znanstveniki so se lotili izzivov, ki so pred 40 let in več burili njihovo domišljijo. Zanimalo jih je, kako bi se lahko računalniki »pogovarjali« med seboj in kako z informacijsko tehnologijo rešiti ključne proizvodne izzive.

Raziskovalci niso razvijali le grafičnih uporabniških vmesnikov, temveč tudi načine interakcije med človekom in računalnikom. Na sliki so prvi prototipi računalniških mišk.

Izumov in inovacij raziskovalnega centra Xerox PARC je ogromno, zato se bomo v nadaljevanju osredotočili zgolj na tiste iz sveta IT, ki so krojili razvoj sodobnega računalništva do podobe, kot jo poznamo danes.

1971. Že leto po ustanovitvi je Xerox PARC postregel z vrhunsko inovacijo. Razvil je proces laserskega izpisa bitne slike na kserografski boben. Ta osnova je postavila temelje razvoja laserskih tiskalnikov, ki po istem principu delujejo še danes.

1972. Inženirji so razvili prvi objektno orientirani programski jezik in ga poimenovali Smalltalk. Njihov cilj je bil razviti rešitev, s katero bi izboljšali računalniške programe, a da ta ne bi zahtevala njihovega ponovnega pisanja (z ničle). Omenjeni programski jezik je bil izhodišče za številne poznejše inovacije – v Smalltalku je bil prvič izdelan tudi grafični uporabniški vmesnik, predhodnik tega, ki ga danes vsi poznamo v okenskih operacijskih sistemih.

1973. Leto 1973 je postreglo s strojno inovacijo v svetu računalništva. Delovna postaja Xerox Alto je postala eden prvih osebnih računalnikov, inženirji pa so jo prvenstveno razvili za lastne potrebe, torej za pohitritev dela razvojnikov in raziskovalcev v centru PARC. Med razvojem delovne postaje Xerox Alto so inženirji poskrbeli za številne povezane inovacije na področju računalništva. Svet je dobil prvi urejevalnik vsebin WYSIWYG (What-You-See-Is-What-You-Get), prvi grafični uporabniški vmesnik in prve bitne slike (vsi so podrobneje opisani v nadaljevanju).

Xerox Alto je bil ena prvih širše uporabnih delovnih postaj.

Raziskovalci so prav tako že leta 1973 začeli razvijati računalniško omrežje Ethernet, ki danes velja za globalni standard v povezovanju računalnikov. Njihov prvi cilj je bil sicer povezati računalnike in tiskalnike v enotnem lokalnem omrežju.

1974. Računalniški programerji so imeli polne roke dela, saj so v tem letu razvili funkcijo »izreži in prilepi«, protokole za urejanje bitnih slik po pristopu »kar vidiš, to je« ter urejevalnik besedil Bravo.

1975. PARC je svet osupnil s prikazom grafičnega uporabniškega vmesnika, ki je vseboval ikone, padajoče izbirne menuje, prekrivajoča se okna … Upravljanje je delovalo po principu »pokaži in klikni«. V bistvu je šlo za pradedka grafičnih uporabniških vmesnikov, kot jih poznamo in uporabljamo danes na številnih napravah.

1980. Raziskovalci so razvili neizbrisljive magnetno-optične medije za hrambo podatkov. Prvenstveno so bili namenjeni za uporabo z osebnim računalnikom Alto, a se je skupina raziskovalcev od centra PARC odcepila in v novem podjetju Optimem nadalje razvijala te pomnilniške medije.

1982. Xerox PARC je bil spet v središču pozornosti svetovne javnosti. Predstavil je namreč prvo lokalno omrežje, ki je uporabljalo povezavo, sestavljeno iz optičnih vlaken. Danes na optičnih povezavah temelji hrbtenica sodobnega interneta.

1986. V laboratorijih so se inženirji ubadali s povezovanjem laserskih žarkov. Prva praktična implementacija je vodila do nove generacije laserskih tiskalnikov, ki jih je odlikoval hiter izpis dokumentov visoke ločljivosti.

1987. Raziskovalci so razvili 16-bitni kodirni sistem znakov, primeren za uporabo v vseh svetovnih jezikih. Pozneje ta rešitev postane t. i. Unicode standard, ki računalnikom omogoča, da besedilo predstavijo (in prepoznajo) v kateremkoli jeziku.

1988. PARC je predstavil svojo idejo »vseprisotnega računalništva«, vizijo, v kateri je opisal, kako bomo ljudje uporabljali mobilne naprave za delo v prihodnosti. Raziskovalci že izdelajo več prototipnih naprav, med drugim tudi dlančnik PARCTab in tablico PARCPad.

Prototip prve tablice bo prihodnje leto praznoval 30 let!

1992. Raziskovalci so pomagali izdelati protokole, na katerih temelji svetovni splet – internet.

2000. Raziskovalni center PARC je objavil obstoj elektronskega »ponovno uporabljivega« papirja. Gre za tehnologijo, ki omogoča razvoj tankih upogljivih zaslonov, na katerih se prikazuje vsebina digitalnih dokumentov. Raziskovalci ustvarijo ločeno podjetje Gyricon Media, katerega cilj je komercializacija tehnologije e-papirja.

E-papir, ki ga svet pozna že več kot desetletje in pol, še ni izkoristil vsega potenciala.

2002. Veliki dan za PARC. Ta se je povsem ločil od korporacije Xerox in postal podjetje v zasebni lasti. Svoje inovacije in izume (lasti si več kot 2000 pomembnih patentov) prodaja drugim podjetjem, ki jih uporabijo v svojih izdelkih in pod lastnimi blagovnimi znamkami. Vsi izumi seveda niso razkriti javnosti. Med rednimi strankami podjetja so poleg Xeroxa še številne družbe, kot so VMware, Fujitsu, Samsung, NEC, SolFocus, Powerset, Thin Film Electronics in druge.

Še veliko pred letom 2002 in odcepitvijo od Xeroxa je PARC veljal za vodilno raziskovalno podjetje na svetu. Nekateri izumi in inovacije so imeli to »srečo«, da so lahko stopili na povsem samostojno pot – njihovi ustvarjalci so dobili dovoljenje in ustvarili (pretežno) ločena podjetja ter poskusili samostojni prodor na trg. V več desetletjih je tako po zaslugi inovacij PARC luč sveta ugledalo več deset podjetij in na stotine njihovih izdelkov.

PARC danes

Znanstveniki centra PARC danes sodelujejo pri številnih projektih tehnološkega preboja, predvsem iščejo načine, kako zmanjšati porabo energije v podatkovnih centrih, ter se ukvarjajo z vsebinsko osredotočenim omrežjem, ki bi pohitrilo in optimiziralo dostavo najrazličnejših vsebin prek interneta ipd. Raziskovalci se intenzivno ukvarjajo tudi z iskanjem novih rešitev, ki bi povečale kapaciteto baterij in podaljšale njihovo življenjsko dobo. Aktivno razvijajo tudi zanesljive in predvsem samozavedne sisteme, ki bodo ključni pri vzpostavitvi interneta stvari in infrastrukture samovozečih vozil. Novodobni PARC je poskrbel tudi za inovacijo, ki podjetjem in posameznikom omogoča, da sodobna elektronska vezja preprosto »natisnejo« ob pomoči prilagojenih 3D-tiskalnikov.

Sodobna elektronska vezja lahko kar natisnemo ...

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki