Ne gre za znanost, temveč osebne preference

Objavljeno: 31.1.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Februar 2017

Izbira projektorja za domači kino se v pestri ponudbi različnih modelov zdi težaško delo. V pomoč naj nam bo hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujemo tak projektor. Oboroženi z znanjem namreč ne moremo izbrati slabega projektorja.

Kako torej izbrati za nas najprimernejši projektor za domači kino? V bistvu se vse začne in konča le z devetimi vprašanji. A naj nas ne bo strah, izbira ustreznega projektorja je precej lažja, kot je videti na prvi pogled, četudi izbiramo med več sto modeli. Pred nakupom se moramo namreč posvetiti le nekaj ključnim dejavnikom, ki močno zožijo izbiro. V nadaljevanju razkrivamo, na kaj velja biti pozoren ob nakupu projektorja za domači kino.

Kakšno ločljivost potrebujem? Ločljivost, podana s številom vodoravnih in navpičnih pik, označuje število podrobnosti, ki jih projektor lahko prikaže. Projektorji z visokimi ločljivostmi imajo manjše pike, ki so manj vidne na platnu, a bomo za višjo ločljivost odšteli tudi občutno več denarja. Projektorji so kos najrazličnejšim ločljivostim, a le ena je t. i. naravna ločljivost, pri kateri projektor deluje optimalno. Pri tej ločljivosti se namreč projektor odlikuje z zelo ostro sliko, pri manjših ločljivostih je slika razumljivo slabša, nekateri projektorji pa višjih ločljivosti od nazivne sploh ne zmorejo prikazati. Spet drugi projektorji vsebino, ki je v višji ločljivosti od njihove, obdelajo in prilagodijo, pri tem pa uporabljajo različne tehnologije stiskanja, ki pri svojem delu odrežejo cel kup podatkov. A to je bistveno pomembnejše v svetu poslovnih projektorjev kot pri projektorjih za domači kino. Če bomo projektor polne visoke ločljivosti (Full HD, 1080p) »hranili« z vsebinami v ločljivosti 4K (Ultra HD), bo slika še vedno videti zelo dobro. In že smo pri izbiri, ki to pravzaprav ni. Danes praktično vsi projektorji za domači kino prikazujejo sliko v ločljivosti 1080p, le nekaj redkih modelov seže do ločljivosti 4K (UHD), a so pregrešno dragi.

Na kratko: Ločljivost 1080p naj bo.

Kakšna naj bo svetilnost projektorja? Svetilnost je zmogljivost, lahko slišimo, a v svetu projektorjev za hišni kino še zdaleč ni najpomembnejša. Svetilnost projektorja, ki jo merimo v ANSI lumnih, krajše lumnih, določa njegovo sposobnost prikaza slike v svetlih prostorih. Čim višja bo svetilnost, tem dražji bo projektor. Čeprav v laični javnosti velja, da so projektorji z višjo svetilnostjo vedno boljši in primernejši za posamezno nalogo, še zdaleč ni tako. Osnovnega pravila, ki bi nam omogočilo enostavno izbiro po številkah, v tem primeru ni. Poiskati moramo namreč projektor, ki v okolju, kamor ga nameravamo postaviti, ne bo prikazoval presvetle niti pretemne slike.

A projektor za hišni kino bo večino dela opravil v temnem prostoru, kjer bo tudi prikazal najboljšo sliko, ne glede na to, kakšno svetilnost premore projektor. Svetilnost, navedena v tehničnih podatkih, je relativna, posebej za projektorje s tehnologijo DLP (kjer je podatek seštevek svetilnosti vseh barv), zato se nanjo ne zanašajmo pretirano. V bistvu si v hišnem kinu (pre)svetlega projektorja sploh ne želimo, zato odpadejo vsi poslovni modeli – ker je projicirana slika preprosto presvetla, tudi v morebitnem varčnem načinu delovanja.

Na kratko: ni zelo pomembno, med 1500 in 2500 ANSI lumni naj bo.

Črna platna!

Podjetje Screen Inovations je pred desetimi leti razvilo inovacijo, ki ji v svetu projiciranja slike še danes ni para. Črna platna iz t. i. materiala Black Diamond skrbijo, da se ohrani visok kontrast projicirane slike in pristnost barv. V primerjavi s klasičnimi mat belimi platni je kontrastno razmerje slike tudi do 9x večje, saj inovativni material »zavrača« svetlobo okolice, torej se na njem ne poznajo odsevi pohištva, sten, luči itd. Posledično tudi slika ni drugačne barve, temveč taka, kot je v originalu, kar še olajša barvno umerjanje (beri: kalibracijo) projektorja. Tudi črna barva, v kateri projektorji sicer »ne znajo« svetiti, je v tem primeru resnično črna. Podjetje, ki ima tudi patent za svojo inovacijo, je to v zadnjih letih še izboljšalo in tako danes ponuja tudi t. i. brezroba platna in platna z ambientalno osvetlitvijo. Nameščena na steno lahko občasne obiskovalce mimogrede pretentajo, da gre za gigantski televizor – pa naj je projektor prižgan ali ne.

Kakšno naj bo kontrastno razmerje? Kontrastno razmerje je določeno na podlagi razlike med najsvetlejšimi in najtemnejšimi deli slike. Podatke, navedene v tehničnih specifikacijah projektorjev, velja znova jemati z velikim zadržkom, saj projektorji za domači kino uporabljajo vrsto »trikov«, kako doseči kar se da visoko kontrastno razmerje. Tisti najboljši so opremljeni z dinamično zaslonko, ki številke požene v nebo. Kontrastno razmerje je sicer pomembno, saj daje sliki globino. Črni (oziroma zelo temni) deli slike so videti tem pristneje, čim več je podrobnosti. Na projektorju z zelo visokim kontrastnim razmerjem bo 2D slika videti skoraj tridimenzionalno.

Na kratko: čim višji v rangu projektorjev, ki si jih ogledujemo.

Kam naj namestim projektor in na kaj naj bom pri tem pozoren? Projektor za hišni kino je navadno nekoliko večjih zunanjih mer, zato ga velja namestiti tako, da naših drugih dejavnosti v dnevni sobi ne bo oviral. Večina uporabnikov se odloča za montažo pod strop ali na stensko polico. Pri tem velja izmeriti vse razdalje in izračunati optimalni položaj projektorja – če je le mogoče, projektor namestimo tako, da bo sliko projiciral pravokotno na površino.

Premik leč: Boljši projektorji omogočajo premik leče (v vse smeri), ki nevšečnost nepravokotne postavitve na projicirno površino odpravlja. A tudi če premika leč projektor ne premore, še ni konec sveta. Vsi projektorji za hišni kino so opremljeni z možnostjo trapeznega popravka slike. Namreč, če sliko projiciramo pod nepravim kotom, dobimo namesto pravokotne površine trapez, ki ga znajo boljši modeli v celoti odpraviti. Pri tem velja omeniti, da praktično vsako projiciranje pod kotom terja davek v obliki nekoliko manjše ostrine ter prikazanih podrobnosti projicirane slike.

Na kratko: ni pomemben.

Optična povečava: leča projektorja navadno ponudi nič ali manjšo optično povečavo, s katero lahko povečamo projicirano sliko. Podatek 1,2x pri optični povečavi pomeni, da bomo praktično (skoraj) brez izgube kakovosti slike to povečali za 20 %, podatek 2,0x pa pomeni, da bo diagonala prikazane slike še enkrat daljša. Povečave projektorja v praksi ne bomo niti potrebovali, saj velja pred nakupom izmeriti prostor in preveriti podatke o projicirni razdalji. Vedno več izdelovalcev projektorjev ima na svojih spletnih straneh tudi t. i. kalkulatorje razdalj, s katerimi dobimo natančen podatek o tem, kako veliko sliko bo projektor prikazal na določeni razdalji, in s tem tudi namig, kam v prostor ga namestiti.

Na kratko: vseeno.

Katere priključke potrebuje projektor? Založenost z različnimi vmesniki in priključki je že od nekdaj zaščitni znak projektorjev za domači kino. Pogosto so opremljeni z vsaj deset različnimi priključki, čeprav v bistvu potrebujemo le enega – tistega za vir slike. Je pa res, da lahko projektorju sočasno pošiljamo več virov slike in potem elegantno preklapljamo med njimi.

Na kratko: priključek HDMI naj ima.

Mar potrebujem platno? Projekcijsko platno je zelo pomemben del projekcijske tehnologije. Če želimo dobro sliko, si preprosto moramo omisliti tudi projekcijsko platno, saj stene stanovanja enostavno niso ustrezno nadomestilo, vsaj ne pri projektorjih, ki ponujajo visoke ločljivosti. Ta nakup bo našo denarnico olajšal za nadaljnjih 150 do 200 evrov, a je praktično nujen, saj je kompromisov pri uporabi belo obarvane stene preprosto preveč. Projekcijska platna namreč uporabljajo posebne optično odsevne sloje, ki jim pomagajo kar se da izboljšati kakovost prikazane slike. Če namesto njih uporabljamo preprosto belo steno, izgubljamo kontrastnost, ostrino in tudi svetilnost slike, skratka, slika tudi približno ne bo takšna, kot jo zmore prikazati sodoben projektor. Naložba v projekcijsko platno, še posebej v njegovo fiksno namestitev, je skrajno dolgoročna, saj platna boljše kakovosti zlahka preživijo več projektorjev.

Pri izbiri projekcijskega platna se ne smemo omejiti zgolj na velikost. To določimo glede na velikost prostora in število ljudi, ki si bo projekcijo ogledovalo. Pri tem veliko ne pomeni nujno tudi dobro, saj v manjših prostorih prevelika slika ni dobra rešitev, ker jo je težko gledati – tako kot, denimo, ogled filma iz prve vrste v kinodvorani.

Projekcijska platna za sisteme domačega kina so najpogosteje na voljo v merah od 180 do 240 cm širine, večji prostori pa si lahko omislijo tudi večja. Izbira velikosti platna je zelo subjektivna. Uporabniki, ki v kinematografih sedijo v prvih vrstah, si bodo vsekakor želeli večjih platen, in nasprotno. Osnovna orientacija naj bo, da si kupite platno, katerega širina bo enaka polovici razdalje med postavitvijo platna in mesta, kjer sedi gledalec, ali le malenkost večja. Če torej sedite 4 metre stran od platna, naj bo to široko 2 ali 2,20 m.

Na kratko: da.

Strašijo me s stroški zamenjave žarnice. Je res tako hudo? Žarnica oziroma, bolje rečeno, trajanje njenega delovanja in cena zamenjave že pred nakupom begajo marsikaterega potencialnega kupca projektorja. Drži, žarnica je eden najpomembnejših gradnikov projektorja, saj je tista, ki pošilja sliko na zaslon oziroma platno. Življenjska doba žarnice je omejena na več tisoč ur, pri sodobnih projektorjih se ta vrednost navadno giblje med 2000 in 6000 urami. Še preden pa vzamete v roke kalkulator in si izračunate, kako dolgo boste lahko uživali v filmih z eno žarnico, naj vas presenetimo. Večina uporabnikov namreč ne ve, da se omenjeni podatek dejansko nanaša le na okoli polovico življenjske dobe žarnice, saj takrat žarnica nekako doseže svojo polovično svetilnost, kot jo je imela ob nakupu.

Na kratko: ne obremenjujte se z žarnico, saj zlepa ne neha delovati.

Kaj pa hrup, je pomemben? Hladilni sistemi projektorjev ustvarjeno toploto odvajajo z ventilatorjem (ali več ventilatorji). Pri tem svoje delo opravljajo različno hrupno. Izdelovalci se pri cenejših modelih ne trudijo prav močno zmanjšati hrupa, zato so ti primerni za manj občutljive uporabnike. Drugače pa večina projektorjev pozna tudi varčni (t. i. eco) način delovanja, kjer sta svetilnost in hrup nižja. A res tihi projektorji so veliki in dragi, saj imajo večje hladilne kanale in reže, prek katerih lažje in tišje odvedejo ustvarjeno toploto.

Na kratko: če ste občutljivi, iščite tih projektor (a bo drag).

Koliko bo stalo? Dober projektor za hišni kino ni poceni. Pripraviti se velja na štirimestno številko. Toliko stanejo dobri projektorji – okoli tisoč evrov – tisti najboljši pa več tisočakov. Prištejte še izdatke za platno in sistem ozvočenja.

Na kratko: računajte na tisoč evrov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki