Namiznik, sestavi se!

Objavljeno: 28.3.2017 | Avtor: Peter Šepetavc | Kategorija: Dosje | Revija: April 2017

Klasični namizni računalnik je zadnja leta v nemilosti: po eni strani ga nadomeščajo prenosniki, ki so ga po zmogljivosti dosegli in celo presegli, poleg tega pa na njem, seveda, lahko delamo kjerkoli. Na drugi strani za osnovna opravila, kot je brskanje po spletu, zadostuje že mobilnik. Kljub temu se včasih velikim (in ne tako velikim) škatlam vendarle ne moremo odpovedati.

Nekatera igričarska ohišja se zelo očitno zgledujejo po znanstvenofantastičnih filmih.

Nakup osebnega računalnika je danes lažji kot pred leti. Ponudba že sestavljenih modelov je pestrejša in predvsem ugodnejša (nenazadnje računalnike pod lastno blagovno znamko ponujajo že nekateri trgovci z živili), pa tudi če se odločimo, da bomo računalnik sestavili sami, je število komponent dandanes zmanjšano na minimum. Potrebujemo procesor, osnovno ploščo, pomnilnik, disk, ohišje in napajalnik – to je to. Pri sestavljanju in priklapljanju se težko zmotimo, saj so vmesniki poenoteni, priključki jasno označeni in samo izjemoma se lahko zgodi, da lahko posamezno komponento priključimo narobe.

Kaj pa zunanje komponente?

Na našem pregledu smo se omejili samo na komponente, ki so v ohišju računalnika in očem skrite. Za udobno delo z računalnikom pa so pogosto pomembnejše zunanje komponente – tipkovnica, miška in monitor, saj imamo z njimi neposreden stik.

Izbor miške in tipkovnice naj ne bo prepuščen samo ceni: kakovostni izdelki nam precej olajšajo delo, še posebej, če za računalnikom sedimo dlje časa. Za udobnejše delo priporočamo brezžične modele, s katerimi se izognemo poplavi kablov na pisalni mizi. Vsi, ki veliko tipkate, pa si oglejte tudi tipkovnice z mehanskimi stikali.

Izbor monitorja je prav tako pomemben kot izbor sestavnih delov računalnika. Izberite monitor z ločljivostjo, ki vam omogoča udobno delo in jo vaš računalnik podpira – to pomeni, da zmore sliko pri izbrani ločljivosti prikazovati z vsaj 60 Hz osveževanja. Ne smete pozabiti, da je manj včasih več – če imate majhno pisalno mizo, je lahko 27- ali večpalčni monitor tudi prevelik za sedenje ob njem.

Ne pozabite na zvočnike ali slušalke: ne glede na to, za kaj boste uporabljali računalnik, boste zelo kmalu prišli do točke, ko boste želeli prikazano tudi slišati, ne samo videti. Če ste v bolj hrupnem okolju, predlagamo slušalke, če pa z glasnim predvajanjem YouTube videov ne motite nikogar, pa raje posezite po zvočnikih – ob daljšem delu so slušalke precej manj udobne.

Seveda pa se je treba pred nakupom (bodisi sestavljenega računalnika bodisi sestavnih delov) odločiti, ali namizni računalnik dejansko potrebujemo. Potrebujemo čim cenejši računski stroj, ki bo kljub vsemu dovolj zmogljiv? Potem velja, da je poceni računalnik še vedno precej zmogljivejši od poceni prenosnikov in seveda neprimerljivo bolj fleksibilna naprava kot mobilnik ali tablica. Bi radi igrali igre? Kljub temu da so prenosniki, namenjeni igram, na voljo že leta, bo vsak igričar, ki kaj da nase, svoj denar raje vložil v neprimerno zmogljivejši namizni računalnik. Se ukvarjamo s kompleksnim 3D modeliranjem ali obdelavo videa? Tudi najzmogljivejši prenosniki se ne morejo meriti z namizniki. In, nenazadnje, potrebujemo ob TVju računalnik, ki nam bo služil kot večpredstavni predvajalnik? Namizni (no, napolični) računalnik v elegantnem majhnem ohišju bo za to nalogo precej primernejši kot npr. prenosnik, priključen na TV.

Seveda pa ni kar vsak računalnik primeren za vsak namen. Pri zahtevnih matematičnih izračunih bo najcenejši namiznik dosegel precej žalostne rezultate, na drugi strani pa lahko hitro kupimo preveč zmogljiv (in drag) stroj, ki ga bomo na koncu uporabljali skoraj izključno za brskanje po spletu. Zato smo se po dobrem letu in pol spet sprehodili po nekaj najbolj tipičnih uporabniških scenarijih in poskusili najti sestavo (oz. nekaj sestav), ki bodo ponujale kar najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo.

Pri sestavah smo sicer predvideli, da si bo bodoči uporabnik komponente izbiral sam. Seveda pa lahko najdemo podobne že sestavljene sestave, ki bodo prav tako odlično rabile svojemu namenu. Če želite obdržati prilagodljivost, ki jo prinaša lasten izbor komponent, obenem pa nočete sami sestavljati svojega novega »stroja«, se lahko obrnete tudi na prodajalca, pri katerem ste komponente kupili – večina vam bo za manjše doplačilo (v primeru večjega nakupa pa morda tudi brezplačno) komponente sestavila in računalnik pripravila za delo.

Pri sestavah se bomo omejili samo na »škatlo« – se pravi brez tipkovnice, miške, monitorja in tudi brez operacijskega sistema.

Nvidia GeForce GTX 1080 je trenutno najboljši izbor za vse, ki potrebujete zmogljivo grafično kartico.

Računalnik za manj zahtevne

Že nekaj let velja pravilo, da je tudi najcenejši računalnik dovolj dober za osnovna pisarniška opravila in brskanje po spletu. Zato bi lahko to poglavje sklenili s priporočilom, da si naj tak uporabnik kupi najcenejšo sestavo na ceniku prodajalca in je delo zanj končano. Kljub temu se splača malce pobrskati po sestavi in izbrati sestavne dele, ki bodo za malenkost višji vložek (govorimo o nekaj desetakih evrov) ponujale precej bolj optimalen izbor.

Ko kupujemo res poceni računalnik, ne bomo posegali po procesorjih najnovejših generacij, hitrih diskih SSD in zmogljivih grafičnih karticah. Med procesorji je trenutno najboljši izbor Intelov Pentium G4XXX (katerega podnožje je združljivo tudi z najzmogljivejši procesorji tega izdelovalca, kar omogoča preprosto nadgradnjo). AMD v tem cenovnem razredu ponuja procesorje Athlon X4, ki imajo štiri jedra (Pentium ima le dve), a so zato precej manj zmogljivi pri operacijah, ki ne podpirajo obdelave na več jedrih hkrati – upamo si trditi, da bo v tem cenovnem razredu takih velika večina.

Prenosnik ali namiznik?

Ob nakupu novega računalnika je prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ali bomo kupili prenosnik ali namizni računalnik. Cene enih in drugih so, še posebej, ko k namiznemu računalniku prištejemo še monitor, tipkovnico in miško, povsem primerljive, priznati pa je treba, da je prenosni računalnik, ko ga postavimo ob bok veliki namizni škatli, neprimerno bolj simpatična naprava.

Odgovor na zgornje vprašanje je v bistvu preprost. Če potrebujete računalnik predvsem za brskanje po spletu, delo s pisarniškimi programi, obenem pa ga uporabljate na več kot eni lokaciji, je prenosnik verjetno boljša izbira. Morate pa se sprijazniti z manjšim zaslonom (še tako velik prenosnik ima manjši zaslon od danes najmanjših monitorjev), slabšo ergonomijo (nad prenosnikom smo med delom bolj sključeni) in omejenimi možnostmi nadgradnje – oz. v nekaterih primerih možnosti nadgradnje sploh ni.

Namizni računalnik pa je prvi izbor za vse, ki potrebujete res zahtevno strojno opremo – tudi najzmogljivejši prenosniki se ne morejo kosati z zmogljivimi namiznimi računalniki. Odličen izbor so tudi za tiste, ki svoj računalnik radi postopoma nadgrajujete, ki potrebujete specializirane komponente ali pa res veliko diskovnega prostora. Pa seveda za vse, ki radi igrate igre.

Pri osnovnih ploščah izbirajte med najcenejšimi modeli s podnožjem LGA1151 (za Intelov procesor) ali FM2+ (če ste izbrali AMDja). Zaenkrat bo večini dovolj 4 GB pomnilnika, če pa želimo, da je računalnik »pripravljen za prihodnost«, lahko količino pomnilnika podvojimo.

Pri izbiri diska ste postavljeni pred dilemo: koliko diskovnega prostora potrebujete? Če boste imeli v računalniku večjo količino večpredstavnih datotek (npr. zbirko filmov in serij), posezite po 1 TB zmogljivem navadnem disku. Če vam je pomembnejša hitrost, na računalniku pa ne boste shranjevali nekaj sto gigabajtov datotek, za isti vložek raje izberite 128 GB velik disk SSD. Če vam zmanjka prostora, lahko računalnik še vedno nadgradite z večjim diskom kdaj kasneje.

Pri izbiri ohišja in napajalnika ne moremo biti izbirčni – najugodnejši bo nakup kompleta, v katerem dobimo že oboje. Zadostoval bo napajalnik z okoli 400 W moči, saj v računalniku ne bomo imeli energetsko potratnih komponent. Zapisovalniki DVDjev se počasi poslavljajo: kupite ga le, če veste, da ga boste redno uporabljali.

Omenjeni računalnik bo več kot dovolj zmogljiv za poganjanje pisarniških programov, brskanje po spletu, predvajanje videa, pa tudi za poganjanje manj zmogljivih iger. Cenovno najobčutljivejši bodo nanj namestiti katero izmed distribucij Linuxa, tisti, ki so vajeni okolja Windows, pa bodo morali k skupnemu znesku prišteti še ceno licence za Windows 10.

Računalnik za manj zahtevne

250 evrov

• procesor Intel Pentium G45XX

• osnovna plošča s podnožjem LGA1151 in sistemskim naborom H110

• pomnilnik 4 GB, DDR4

• disk 1 TB

• ohišje z napajalnikom 400 W

Priporočene nadgradnje: disk SSD 128 GB, dodatni 4 GB pomnilnika (skupaj okoli 100 EUR).

Računalnik za vsestransko delo

Če za računalnikom preživimo več časa, se splača vanj vložiti tudi nekaj več denarja. Sicer se pri nadgrajevanju hitro ujamemo v past: pri vsakem sestavnem delu imamo vedno možnost, da ga nadgradimo na boljšega za »piškavih« nekaj deset evrov, na koncu pa seštevek pokaže kar nekaj stotakov višjo skupno ceno.

V srednjem (in višjem) cenovnem razredu bo za precejšnjo prevetritev poskrbela nova AMDjeva družina procesorjev Ryzen, ki po prvih preizkusih (test si lahko preberete v tej številki) dostojno konkurira Intelovim procesorjem i5 in i7 – še posebej pri opravilih, ki dobro izkoriščajo vsa procesorska jedra. V času pisanja AMDjevi novinci sicer šele prihajajo v trgovine (zaenkrat so na voljo predvsem najzmogljivejši modeli), tako da ima Intel za zdaj še primat.

Najzmogljivejši diski SSD zmorejo podatke brati s hitrostjo več kot 3 GB/s.

Procesorji i5 ponujajo optimalno razmerje med ceno in zmogljivostjo – zahtevnejši bodo sicer raje posegli po modelih i7, za večino pa razlika v ceni ne upraviči razlike v zmogljivosti. Med osnovnimi ploščami izbiramo med modeli s sistemskim naborom B250 ali H270 – slednji so nekoliko dražji, a zato pogosteje opremljeni z dodatki, kot so več omrežnih priključkov, podpora brezžičnim omrežnim povezavam idr. Ponudba osnovnih plošč, tudi če gledamo samo najbolj priljubljene izdelovalce, je sicer zelo pestra in med ponujenimi modeli najdemo pravzaprav skoraj vse možne kombinacije priključkov in dodatkov, tako da je izbor pogojen samo z vašimi željami in potrebami.

Računalnik za vsestransko delo

800 evrov

• procesor Intel i5 7400

• osnovna plošča s podnožjem LGA1151 in sistemskim naborom B250

• pomnilnik 8 GB, DDR4

• grafična kartica GeForce GTX 1050 Ti

• SSD disk 250 GB

• disk 1 TB

• ohišje z napajalnikom 500 W

  

Kateri operacijski sistem izbrati?

Ko računalnik sestavimo in prvič zaženemo, se pravo delo s konfiguriranjem šele začne. V prvem koraku moramo izbrati, kateri operacijski sistem bomo sploh namestili vanj.

Večini priporočamo namestitev okolja Windows. Gre za najbolj razširjen operacijski sistem, ki ga velika večina že pozna, tako da boste hitro našli nekoga, da ga pocukate za rokav, ko boste potrebovali pomoč. Windows ima najboljšo podporo pri izdelovalcih strojne in programske opreme, je pa tudi edini pravi izbor, če boste na računalniku igrali najnovejše igre.

Linux ima v primerjavi z vsemi konkurenti veliko prednost: je brezplačen – to je še posebej pomembno, če smo proračun za računalnik že porabili ob nakupu strojne opreme. Najbolj priljubljene distribucije, kot je Ubuntu, po prijaznosti do uporabnika ne zaostajajo za plačljivimi operacijskimi sistemi, je pa treba vzeti v zakup, da sta namestitev in vzdrževanje sistema Linux nekoliko bolj zahtevna, velika večina komercialne programske opreme pa za ta sistem ni na voljo in moramo poseči po alternativah.

Sistem macOS je uradno na voljo le na Applovih računalnikih. Z nekaj tehničnega znanja pa ga lahko namestimo tudi na svoj računalnik. Vsi, ki boste sestavljali t. i. Hackintosh, morate biti pozorni že pri izboru komponent (gonilniki so namreč na voljo le za zelo omejen nabor strojne opreme), sama namestitev in vzdrževanje pa je projekt, ki ga priporočamo samo tistim, ki imajo z Applovim operacijskim sistemom precej izkušenj.

8 GB pomnilnika je v tem cenovnem razredu nuja. Za želeno sestavo moramo izbrati pomnilnik DDR4, sama hitrost pomnilniških modulov pa pri prej omenjenih sistemskih naborih ne ponuja opazne pohitritve, tako da lahko posežemo po cenejših različicah.

V naš računalnik bomo vgradili dva diskovna pogona: disk SSD z zmogljivostjo 250 GB bo namenjen operacijskemu sistemu in najbolj uporabljanim programom, dodatni disk z zmogljivostjo 1 TB pa shranjevanju večjih datotek in uporabniških podatkov. S tem dosežemo optimalno razmerje med zmogljivostjo (za hiter zagon sistema in odpiranje programov skrbi SSD disk) in diskovnim prostorom, ki nam ga računalnik ponuja.

Zmogljivejši pomnilniški moduli so opremljeni s hladilniki.

Kljub temu da vsi sodobni procesorji danes omogočajo tudi pospeševanje 3D grafike, moramo za poganjanje novejših iger poseči po namenski grafični kartici. V srednjem cenovnem razredu imamo na voljo dve rešitvi. GeForce GTX 1050 Ti ponuja optimalno razmerje med ceno in kakovostjo, Nvidiina knjižnica CUDA pa bo opazno pospešila tudi delo v podprtih grafičnih programih, kot je npr. Photoshop. Na drugi strani kartice s procesorjem AMD RX 470 ponujajo zmogljivejše grafično jedro, resda pa so malenkost dražje. Izbira je odvisna od rabe: Nvidia ponuja bolj vsestranski izbor, AMDjev procesor pa priporočamo igričarjem.

Izbira ohišja in napajalnika je prepuščena okusu uporabnika. Bodimo pozorni le, da izberemo kakovosten napajalnik z okoli 500 W moči. K omenjeni sestavi priporočamo nakup okolja Windows 10 – še posebej, če bomo na njej igrali igre. Čeprav preostali operacijski sistemi zmanjšujejo zaostanek v podpori igram, je zaenkrat Microsoftovo okolje še vedno edini pravi izbor, če želimo na računalniku poganjati kar se da širok nabor iger.

Računalnik za osnovne igre

Če smo pripravljeni odšteti še nekoliko več, igrali bomo predvsem igre, in kljub temu nočemo posegati po najdražjih komponentah, lahko omenjeno sestavo še nadgradimo. Izberemo procesor i5 7600K, ki nam omogoča, da ga lahko (ob primernem hlajenju) »navijemo« – poganjamo pri višji frekvenci delovanja od nazivne. Ob procesorju moramo za to izbrati tudi osnovno ploščo s sistemskim naborom Z270.

8 GB pomnilnika je za igričarski računalnik dandanes (še) dovolj – po potrebi pomnilnik v prihodnje nadgradimo. Obdržimo tudi kombinacijo 250-gigabajtnega diska SSD in dodatni 1 TB klasični disk.

V srednjem cenovnem razredu zelo dobro razmerje med ceno in zmogljivostjo ponuja AMDjev procesor RX 480 – nekdaj paradni konj AMDjeve ponudbe grafičnih kartic, ki pa se po ceni trenutno umešča v povprečje. Če želimo grafični procesor izkoristiti do konca, izberemo kartico z 8 GB grafičnega pomnilnika.

Tako sestavljen računalnik nam, za nekoliko višjo ceno, ponuja opazen preskok v zmogljivosti – predvsem pri poganjanju iger, manj pa pri npr. delu z grafičnimi programi.

Računalnik za osnovne igre

1000 evrov

• procesor Intel i5 7600K

• osnovna plošča s podnožjem LGA1151 in sistemskim naborom Z270

• pomnilnik 8 GB, DDR4

• grafična kartica AMD RX 480

• SSD disk 250 GB

• disk 1 TB

• ohišje z napajalnikom 500 W

Računalnik za najzahtevnejše

Če pri sestavi računalnika nočemo sklepati kompromisov (in če nam proračun to omogoča), si lahko sestavimo konfiguracijo, ki nam bo v naslednjih nekaj letih omogočala poganjanje najnovejših iger v visoki ločljivosti, delo v zahtevnih programih za 3D modeliranje in video obdelavo ter podporo tehnologiji virtualne resničnosti.

Ohišja namiznih računalnikov niso nujno velika: standard mini-ITX nam omogoča, da računalnik s primerno izbiro komponent vgradimo v zelo majhna ohišja.

Podobno kot pri prejšnji sestavi moramo tudi tu zapisati, da bodo AMDjevi procesorji Ryzen spremenili stanje na trgu in razmerje med Intelom in AMDjem (še donedavna so bili Intelovi procesorji edini smiseln izbor). Prvi testi kažejo, da je v igrah Intel vsaj zaenkrat obdržal primat v zmogljivosti, za delo v grafičnih in video programih pa je AMDjev novinec povsem enakovreden oz. v določenih opravilih boljši.

Če računalnik kupujete danes, je Intelov i7 7700K zaenkrat še vedno najboljši izbor – gre namreč za že dodobra preizkušen procesor, za katerega imamo na voljo pestro paleto osnovnih plošč. Oznaka K pri procesorju kaže, da ga lahko poganjamo pri višji frekvenci delovanja od nazivne. Zato bomo tudi pri tej sestavi izbrali osnovno ploščo z naborom Intel Z270, ki omogoča, da iz procesorja iztisnemo še zadnje atome moči.

16 GB pomnilnika je v tem cenovnem razredu standard, najzahtevnejši pa si bodo omislili dvakratnik te količine. Ob tem velja omeniti, da dandanašnje igre dodatnega pomnilnika ne bodo izkoriščale, tako da je nakup 32 GB pomnilnika smiseln za tiste, ki že danes vedo, zakaj toliko pomnilnika sploh potrebujejo.

V računalniku se kljub temu še ne bomo izognili klasičnim diskom z vrtečimi ploščami: predlagamo model z 2 TB diskovnega prostora, če pa potrebujemo prostor za velike količine podatkov (npr. za video obdelavo), seveda kupimo še večji disk. Operacijski sistem in programska oprema pa bodo nameščeni na 500 GB disk SSD, pri čemer izberemo model s podporo tehnologiji NVMe, s katerim dosegamo hitrosti branja do 3000 MB na sekundo in več.

Nvidia (oz. njeni partnerji) so sicer že predstavili grafične kartice s procesorjem GeForce GTX 1080 Ti, a so, ker gre za nov procesor, cene še zelo visoke. Zato priporočamo malce manj zmogljivo kartico z GTX 1080, ki je kljub temu več kot kos vsem današnjim igram. Če nameravamo v prihodnje grafično zmogljivost računalnika nadgraditi z dodatno kartico in obe povezati prek vmesnika SLI, moramo biti na to pozorni že pri izboru osnovne plošče. To nam omogoča, da zmogljivost grafike skoraj podvojimo, a se izognemo astronomskemu strošku nakupa dveh grafičnih kartic že danes.

Izbor ohišja je prepuščen okusu uporabnika – če imamo radi bolj »igričarsko« oblikovanje (v praksi to pomeni neonsko osvetlitev, vsaj eno prozorno stranico ohišja in videz, ki spominja na filmskega transformerja), je nabor ohišij res pester, pa tudi ljubitelji bolj umirjenega oblikovanja boste prišli na svoj (sicer nekoliko bolj omejen) račun. Pri izboru napajalnika se splača že vnaprej odločiti, ali bomo v prihodnje računalnik nadgradili z dodatno grafično kartico: za našteto sestavo bo namreč zadoščal kakovosten napajalnik z zmogljivostjo 500–600 W, če pa nameravamo v prihodnje sestavo nadgraditi, se splača že zdaj vložiti v zmogljivejši, 700–800 W napajalnik.

Tudi pri naši najzmogljivejši sestavi velja, da moramo k ceni prišteti še licenčnino za okolje Windows – ne glede na to, ali bomo poganjali igre ali zmogljivo programsko opremo, bomo razen v redkih izjemah iz računalnika največ iztisnili v okenskem okolju.

Računalnik za najzahtevnejše

1700 evrov

• procesor Intel i7 7700K

• osnovna plošča s podnožjem LGA1151 in sistemskim naborom Z270

• pomnilnik 16 GB, DDR4

• grafična kartica GeForce GTX 1080

• SSD disk 500 GB, NVMe

• disk 2 TB

• ohišje z napajalnikom 600 W

• • •

Zgoraj sestavljene konfiguracije so seveda samo priporočila, cene pa okvirne – prednost sestavljanja računalnika po komponentah je ravno v tem, da si lahko vsak posameznik za svoje potrebe in svoj proračun sestavi kar najboljši možen računalnik. Prav tako se pri priporočilih nismo dotaknili nekaterih pogostih rab osebnih računalnikov, kot je npr. v dnevni sobi kot večpredstavni predvajalnik ob TVju. Slednje smo preskočili tudi zato, ker je pri njih manj poudarka na sami sestavi računalnika, bolj pa na dimenzijah ohišja in tihem delovanju.

Sestavljanje računalnika je projekt, ki se ga z malo pomoči (ali pa s podrobnimi vodniki v spletu) lahko loti vsak, ki ima vsaj nekoliko mojstrske žilice. Kljub temu da so namizni osebni računalniki, če gledamo statistiko prodaje, že zdavnaj izgubili primat proti drugim računskim strojem (nenazadnje je sodoben telefon bolj zmogljiv kot nekaj let star računalnik), pa imajo še vseeno zelo pomembno mesto na pisalni mizi, še posebej, če iščemo kar najboljše razmerje med zmogljivostjo, prilagodljivostjo in ceno.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki