Nad poslovanjem bank bdi vedno več tehnologije

Objavljeno: 28.2.2017 | Avtor: Vinko Seliškar | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Marec 2017

Informacijske tehnologije so bančništvu omogočile hitrejši razvoj, a zdi se, da ga trenutno tudi najbolj ogrožajo.

nčništvo se je v zadnjem stoletju hitro razvijalo prav po zaslugi informacijskih tehnologij. V primerjavi z drugimi industrijami in panogami so namreč prav finančne institucije razvoj svojega poslovanja tesno povezale z zbiranjem, obdelavo in analizo podatkov, nato pa z izluščenimi informacijami ustregle potrebam strank (in lastni naložbeni dejavnosti). Glede na to, kako pomembne so natančne informacije za dobre poslovne odločitve na področju financ, ne čudi, da so bile prav banke med prvimi organizacijami, ki so uvedle rešitve za samodejen zajem in obdelavo podatkov. Tehnologija je bankam omogočila ponujanje novih finančnih izdelkov in storitev ter zvečala učinkovitost. Odprla jim je pot v nove kanale, saj je omogočila telefonsko, nato pa še elektronsko, spletno in mobilno bančništvo.

Informacijska tehnologija je bančnemu sektorju zagotovila tudi orodja za spopad z aktualnimi gospodarskimi izzivi, saj so morale banke vedno večje spremembe in z njimi povezana tveganja vgraditi v svoje poslovne modele. IT predstavlja tudi temelj zadnjih reform v finančnem sektorju, ki še dodatno povečujejo hitrost in zanesljivost bančnega poslovanja in uvajajo vrsto novosti, a več o tem v drugem prispevku.

Revolucija napredka IT je omo­go­čila povečanje finančne dejavnosti po vsem svetu. Tehnološki napredek na področju omrežij in nato medmrežja (beri: interneta) je znatno pocenil stroške premikanja finančnih sredstev kjerkoli in kamorkoli po svetu. Ti stroški bodo kmalu še nižji. Informacijska tehnologija je namreč tista, ki bankam omogoča uresničevanje vedno večjih pričakovanj strank, saj so tudi te tehnološko vedno bolj zavedne in daleč od preteklih časov, ko so bili bančniki v očeh povprečnega državljana videti skoraj kot čarovniki. Danes uporabniki od banke zahtevamo takojšnje opravljanje storitev, ne glede na to, kje smo – za vse to gre zasluga prav informacijski tehnologiji (in napredku mobilnih omrežij).

IT je bankam omogočil, da so lastno računovodenje iz papirne oblike prenesle v digitalno. Obdelava podatkov o strankah in dogodkih, ki poteka v zalednih sistemih, je z uvajanjem računalnikov in druge elektronske opreme prinesla novo razsežnost poslovanja bank. Elektronska revolucija je imela podobno blagodejen vpliv na banke kot na potrošnike, enostavnost rabe finančnih storitev se je večala, storitve so bile tudi vedno bolj prilagodljive. Elektronsko bančništvo je dodobra zatreslo panogo financ, a so se banke novi realnosti, ki jo je narekovalo čim hitrejše uvajanje tehničnih rešitev, razmeroma dobro prilagodile. Gneče pred bančnimi okenci so izginile, velikost bančnih poslovalnic ni bila več merilo uspešnosti banke. Potrošniki smo po čekih dobili debetne in kreditne kartice, interakcijo z banko prek bančnih avtomatov, v nadaljevanju pa še telefonsko bančništvo in danes nepogrešljiva elektronsko in mobilno bančništvo. Vse naštete rešitve (in še številne druge), ki jih uporabljajo banke in njihovi komitenti, danes temeljijo na elektronski izmenjavi podatkov, ki jih na bančni strani pričakajo različni sistemi in aplikacije.

Zasuk v smeri vedno bolj osebnega bančništva

Bančni sistem je v zadnjem desetletju doživel pomemben zasuk – tradicionalno bančništvo počasi tone v pozabo, nadomešča ga potrošniku prilagojeno (beri: pisano na kožo) bančništvo. Tradicionalni odnos med banko in komitentom bi v računalniškem žargonu lahko opredelili kot 1 : 1, dogajal pa se je na bančnem okencu v bančni poslovalnici, kjer je bil komitent v očitno podrejenem položaju, saj je imel v praksi na izbiro le tisto, kar mu je ponudil bančni uslužbenec. Tudi informiranost povprečnega komitenta je bila bistveno slabša kot danes, ko so nam z osebnimi ali poslovnimi financami povezane informacije dostopne skoraj na vsakem koraku. Da, informacijska tehnologija je poskrbela tudi za slednje.

Tehnološko gledano so bile informacije in sprejemanje odločitev zgoščene na ravni posamezne bančne poslovalnice. Matica pa je skrbela za vzpostavitev in delovanje omrežja za prenos informacij med poslovalnicami posamezne podružnice. Banka je tako lastne organizacijske podružnice upravljala le v omejenem obsegu, velik del podatkov, zbran v zalednih sistemih in aplikacijah, se je nanašal le na komitente posamezne bančne poslovalnice na posamezni lokaciji. Banke so v tehnološkem žargonu zelo dolgo veljale (in po pričevanju poznavalcev marsikje še vedno veljajo) za izrazito silosna okolja. Šele napredek na področju povezljivosti, predvsem pa analitike, je banke motiviral v nove (in drage) tehnološke naložbe, s katerimi bi bolje razumele stranke in upravljale podatke, ki jih imajo (nekje) shranjene. Šele napredna analitika bo pokazala, kje so dejanske meje pridobivanja informacij o potrošniških in finančnih navadah uporabnikov. Ker vsi uporabljamo takšno ali drugačno obliko elektronskega dostopa do svojih finančnih virov, nas banke (lahko) poznajo bistveno bolje, kot si mislimo.

Analiza navad uporabnikov

Banke, sploh tuje, postajajo vedno bolj pogumne, ko gre za rabo velikih podatkov in naprednih analitičnih rešitev. Vsaka banka v letih poslovanja s komitentom pridobi o njem kup podatkov, posebej če ga spremlja od mladosti naprej. Analitične rešitve so sprva uporabljale (in jih še uporabljajo) za analizo kreditne sposobnosti komitentov, a na vrsti je še cel kup naprednejših možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska tehnologija. 360-stopinjski pregled nad stranko, ki ga ponujajo bančni sistemi CRM, močno pomaga pri elektronski ali analogni (beri: fizični) interakciji s stranko, naprednejše analitične rešitve in algoritmi pa so usmerjeni k cilju, kako komitentu ustvariti čim večjo dodano vrednost.

Poleg kla­sičnih varnostnih mehanizmov banke pospeše­no uvajajo sisteme za odkrivanje vdorov in sisteme za odkrivanje prevar.

Za banke zelo zanimiva možnost so, denimo, analize, opravljene v realnem času. Ob plačilu položnic za stanovanjske stroške, električno energijo, telekomunikacije nekatere (tuje) banke komitentom že ponujajo informacije, da imajo podobni komitenti, ki živijo na istem območju in v podobno velikem gospodinjstvu, v povprečju nekaj (deset) evrov nižji mesečni strošek posamezne storitve. V navezi s ponudniki storitev bi tako komitentom pomagale optimizirati neizogibne stroške gospodinjstva in tudi racionalizirati osebno porabo, če bi želeli. Predvsem mlajše uporabnike bančnih storitev pa lahko sorodna tehnologija »uči« ciljnega varčevanja, s tem ko jim prijazno predstavi varčevalne modele.

Upravljanje tveganj

Napredna analitika je vprežena tudi na področju, ki za banke predstavlja enega največjih izzivov – kreditnem tveganju oziroma upravljanju tega tveganja. Kljub vse večji previdnosti odobravanja kreditov skladno z zakonskimi in regulatornimi omejitvami omenjenega tveganja ni moč v celoti odpraviti. Banke zato lahko uvedejo namenske informacijske rešitve, ki prepoznajo (zgodnje) signale, ki vodijo do zamud pri vračanju obrokov kreditov, povečanja limitov, zmanjšanja prihodkov in/ali bonitetne ocene ter bilance stanja v realnem času – in sprožijo alarm. Zgodnje opozarjanje na potencialne težave, še preden pride do neplačevanja kreditov, je lahko zelo učinkovito, saj banki omogoči uporabo »protiukrepov«. Ko komitenti s krediti zaidejo v težave, se pogosto bojijo posledic in izogibajo stiku z banko. Najboljši sistemi zgodnjega opozarjanja so procesno usmerjeni in imajo vgrajene rešitve za upravljanje aktivnosti. Ti sistemi spremljajo vse informacijske in komunikacijske poti ter nadzirajo ukrepanje vpletenih organizacijskih enot banke pri reševanju težav komitentov.

Poročila

Banke so zavezane k rednemu regulatornemu poročanju o poslovanju, in sicer po kriterijih FinRep/CoRep in Basel III. Evropska unija in domači regulatorji bančnim institucijam vsako leto nalagajo večji obseg zahtev in poročil, s tem pa rasteta tako količina poročil in opravljenih analiz kot tudi njihova zahtevnost. Regulatorji namreč lahko zahtevajo vedno podrobnejše poročanje, že lani in letos celo do posameznega posla natančno. Takšno stanje naj bi se ohranilo vsaj do leta 2018, ko finančna industrija pričakuje vrh zahtev glede poročil in poročanja. Banke se izziva priprave zahtevnih poročil lotevajo zelo različno. Nekatere se odločajo za nakup namenskih informacijskih rešitev, druge, med njimi je tudi precej slovenskih bank, pa za (dražji) razvoj lastnih rešitev. Slednje je težje razumeti, saj tehnološko konkuriranje specializiranemu izdelovalcu programske opreme za poročanje, ki premore neprimerno večjo ekipo strokovnjakov, ni prav smiselno, niti z vidika stroškov.

Varnost

Informacijska varnost je področje, v katerega banke že tradicionalno vlagajo veliko sredstev. To je tudi nujno, saj se želijo zaščiti pred vdori in napadi, prav tako morajo na kar najboljši način zaščititi tudi komitente in njihovo komunikacijo z banko. Poleg klasičnih varnostnih mehanizmov, kot so požarni zidovi in pregrade, raba certifikatov in dvofaktorska avtentikacija, banke pospešeno uvajajo sisteme za odkrivanje vdorov in sisteme za odkrivanje prevar, ki iščejo anomalije v obnašanju komitentov – večina zlorab se namreč zgodi na napravah komitentov, banke pa jih lažje/hitreje odkrijejo z algoritmi, ki ugotavljajo odstopanje od tipičnih navad posameznega uporabnika (čas in naprava za dostop do e- ali m-banke, raba vrste plačil (nenadna nakazila v tujino, plačila tujim spletnim trgovinam ipd.)).

Podobne sisteme banke uvajajo tudi na področju kartičnega poslovanja, kjer je možno vse transakcije v realnem času pregledati za določenim naborom pravil, kot so npr. nezmožnost pojavljanja iste kartice istega dne na dveh koncih sveta in podobno. Sporne transakcije takoj pregledajo bančni uslužbenci in obvestijo komitente o morebitnih zlorabah.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki