Konec brezplačnih internetnih storitev
V preteklih letih smo se že nekako navadili, da je vse več storitev v internetu, denimo elektronska pošta in prostor za podatke, vsaj v določeni meri povsem brezplačnih. Toda časi se spreminjajo in to, kar je bilo do danes brezplačno, utegne jutri postati plačljivo. Marsikje se ubadajo z zamislijo, da bi zagrizli v to kislo jabolko, ali pa, v slabši različici, celo zaprli storitev.
Zdi se, da v prvih mesecih pomladi prehajamo v nekakšno novo fazo svetovne gospodarske krize, ko se mora marsikdo strezniti in znova prešteti, ali se mu dosedanja strategija še izplača. To ne velja samo za velike izdelovalce strojne in programske opreme ter globalne ponudnike storitev, temveč še posebej za manjše ponudnike, ki so doslej "leteli" na velikem mehurčku, ki mu pravimo Web 2.0. Trezni analitiki že dalj časa opozarjajo, da so pričakovanja številnih ponudnikov preveč optimistična in da poslovni model, ki ga tako mojstrsko obvladuje peščica najbolj spretnih (beri: Google), preprosto ne morda vzdrževati vseh pretendentov za kos pogače.
Razmere so na moč podobne zlomu pikakom podjetij, ki so nastajala in še hitreje umirala v začetku tega desetletja. Vzroki so različni, posledice enake, slaba novica pa je, da so siceršnje gospodarske razmere tokrat precej težje in bo tokrat za luč na koncu predora treba počakati precej, precej časa. Pa še potem je vprašanje, kaj je ta luč ... saj zgodbo poznate, mar ne?
Kdor misli, da je to le namigovanje, naj se ozre okrog sebe. Dokazov je več kot dovolj. Spletne storitve, ki so včeraj še bile, danes kažejo na neobstoječe spletne naslove. Brezplačni programi, kjer so avtorji dobesedno zaprli delavnico in šli drugam. Že zdaj je tega precej, še več se nam obeta v prihodnjih mesecih, morda celo letih. Avtorji Wikipedie so se odločili opustiti iskalnik Wikia Search, Microsoft zapira Encarto, Kodak je začel za svoj doslej brezplačni spletni fotografski portal zaračunavati mesečno naročnino. Craiglist je oglase v preteklosti objavljal brezplačno, zdaj le še v izbranih mestih. Last.FM je oddajal glasbo brezplačno, če pa uporabnik prihaja iz kake manjše države (npr. Slovenije), lahko v prihodnje pričakuje naročnino.
Zgodilo se je celo to, da smo med pisanjem članka o spletnih pisarnah, objavljenem v tej številki Monitorja, naleteli na storitev (Ajax13), ki je medtem nehala delovati. Menda o zaračunavanju razmišljajo tudi številni lastniki brezplačnih spletnih storitev v Sloveniji. Pozorno bo treba spremljati dogajanje v naslednjih mesecih. Nekaterim preprosto začenja primanjkovati denarja.
Če se ne strinjate, pač odnesite podatke drugam. Oziroma, še huje, kaj če ponudnik preprosto zapre vrata in dostop do vaših podatkov skupaj s tem? To je nekaj, o čemer smo še pred nekaj meseci razpravljali kot o zgolj kot hipotetični možnosti, zdaj pa postaja še kako realna. Poznavalci napovedujejo, da se utegne v bližnji prihodnosti mošnjiček spletnih oglasov zmanjšati. Tu pa utegnejo že majhne spremembe hitro in močno vplivali predvsem na manjše ponudnike. Ti zato, da ostajajo v igri, danes ponujajo brezplačne storitve, najbrž s povsem poštenimi namerami, ko pa bodo stroški presegli prihodke, bo šale konec.
Toda v ozadju ni samo recesija, ni samo zmanjšanje oglaševalskega kolača. Starejši analitiki poudarjajo, da so tak scenarij že videli pred desetletji. Na začetku so, denimo, bankomati ponudili svoje storitve povsem brezplačno, ko so se ljudje navadili nanje, so ponudniki najprej začeli zaračunavati provizije za lastnike kartic drugih bank oziroma omrežij. Podobno je bilo še pred tem s telefonskimi pogovori in še marsikaterimi drugimi vsakdanjimi storitvami. V čem se torej od takega stanja razlikujejo spletne storitve? Najbrž v ničemer. Gospodarska kriza je ta proces danes samo pospešila.
Čeprav nisem privrženec teorij o zarotah, bi scenarij lahko bil sledeči. Zaradi zmanjšanja prihodkov in fiksnih stroškov bodo najprej odpadli manjši. Drugi bodo že takoj poskušali s plačljivimi storitvami, kjer pa bodo Google, Microsoft, Yahoo in drugi še nekaj časa ostali z brezplačno ponudbo. Število ponudnikov se bo zato vnovič zmanjšalo, tedaj pa bodo doslej brezplačne storitve začeli obračunavati tudi preostali. Druga možnost je, da bodo brezplačne storitve reducirali, morda prav tako hitro, kot so jih pred časom povečevali (denimo prostor na diskih). Tretja možnost je seveda ta, da bodo uspešni tiste manj uspešne preprosto pokupili - za precej bolj simboličen denar, kot je bilo v zlatih časih. Kdaj bo torej treba plačati za poštni račun na Gmailu? Težko je napovedati, toda v ozadju nedvomno poteka tudi neusmiljena tekma, "kdo bo koga", oziroma kdo vzdrži več časa (brez denarja). Stara in preizkušena taktika, ki so jo v praksi uporabljali že stoletja. Vedno deluje.
Konec brezplačnih storitev ima seveda lahko za vse nas pomembne posledice. Vprašati se bo treba, kje in kako hranimo podatke. Kako smo zavarovani, če storitev ugasne, in kam potem z vsem, kar smo dali vanjo. Morda ponekod prebrati tisti drobni tisk, ki ga vselej preskočimo, ko se registriramo za uporabo te ali one brezplačne spletne storitve (next, next, next ...). Premisliti bo treba, kaj dejansko uporabljamo in kaj je zgolj navlaka iz "brezplačnih" časov. Zanimivo bo predvsem spremljati tista mala, pa niti ne tako maloštevilna podjetja, ki so svoje poslovanje prepletla z brezplačnimi storitvami. Ali njihov poslovni model še vzdrži?
Za ponudnike storitev nedvomno tudi ne prihajajo ravno rožnati časi. Večina bo srečna, če jim bo uspelo preživeti to, čemur pravijo "nuklearna zima" za spletne storitve. Uvajanje plačevanja za nekaj, kar je bilo doslej brezplačno, vsekakor ni priljubljena poteza in marsikje bodo uporabniki odpeketali drugam tako urno, kot so prišli. Na splošno to pomeni žal tudi manj možnosti za razvoj, inovacije. Toda to je cena, ki jo bodo morali plačevati za (preveč) drzne poslovne strategije.
Navadno bi na koncu takega mnenja napisal, da so to samo ugibanja, napovedi, celo špekulacije. Toda tokrat bo, kot kaže, žal zares tako. Prihajajo pač časi, ko bodo preživeli le tisti, ki so si doslej nabrali dovolj "maščobe", in tisti, ki so imeli v osnovi "jeklen" poslovni model. Uporabniki pa se bomo morali sprijazniti z novim stanjem, včasih tudi globlje seči v denarnico. Ali pa tudi ne.
Analitiki že dalj časa opozarjajo, da poslovni model, ki ga tako mojstrsko obvladuje peščica najbolj spretnih (beri: Google), preprosto ne more vzdrževati vseh pretendentov za kos pogače.