Izboljšajmo brezžični signal

Za marsikaterega računalnikarja je pokritost z brezžičnim signalom pomembnejša od dobre hrane in pijače. Težko namreč tolerirajo počasno (in vse počasnejše) brskanje po spletu, nezmožnost tekočega predvajanja pretočnih video vsebin, izpade brezžičnega omrežja itd. V nadaljevanju predstavljamo vrsto učinkovitih nasvetov, kako poskrbeti za kar najboljšo možno pokritost z brezžičnim signalom.

Za brezžični signal je očitno največji izziv razdalja, saj je njegov domet ne glede na uporabljeno opremo omejen. Domet se še dodatno skrajša, če so med brezžičnim usmerjevalnikom in napravo, ki brezžični signal odjema, druge ovire, kot so stene, vrata, pohištvo itd. Z vsako oviro se zmogljivost brezžičnega signala zmanjša, zato uporabnikom svetujemo, da brezžični usmerjevalnik postavijo nekam na sredino doma oziroma tako, da bo lahko s signalom pokril kar največji del območja, kjer želimo uporabljati brezžično povezljivost. Usmerjevalnika tudi ne velja skrivati v pohištvo ali za njim ali ga namestiti poleg drugih večjih elektronskih naprav, katerih (brezžični) signali lahko (z)motijo njegovo delovanje – v tem pogledu so posebej neugodne mikrovalovne pečice in sistemi telefonije, pa tudi fluorescenčne luči. Najboljši položaj za usmerjevalnik je na polici oziroma na steni, in sicer nekje pod stropom, saj je tam motenj praviloma manj.

Za kar najboljši signal sta pomembna tako vrsta kot položaj antene.

Tudi drugi usmerjevalniki lahko zmotijo delovanje našega brezžičnega usmerjevalnika. V tem primeru priporočamo uporabo aplikacij, kot sta Acrylic Wi-Fi (za okolja Windows) ali AirGrab Wi-Fi Radar (za Mac), ali pa, še najbolje, katerega od brezplačnih programčkov za preverjanje kakovosti Wi-Fi signala za mobilne naprave (s sistemi Android ali iOS). Z uporabo omenjenih programčkov namreč hitro ugotovimo, koliko brezžičnih omrežij oddaja signal na istem kanalu kot naš usmerjevalnik. Zatem se odpravimo v nastavitve usmerjevalnika in preprosto spremenimo številko kanala (praviloma med 1 in 14) na vrednost, ki je nezasedena ali manj zasedena. Naše naprave s prilagoditvijo ne bodo imele težav, mi pa bomo uživali v manj motnjah. Večina sodobnih usmerjevalnikov sicer že pozna samodejno dodeljevanje kanalov in naj bi znala na posamezni lokaciji najti najprimernejši kanal, a ker tudi sosedje občasno nadgradijo svojo omrežno opremo, je včasih vendarle bolje stvari vzeti v svoje roke.

Androidna aplikacija Wifi Analyzer nam hitro razkrije zasedenost posameznih brezžičnih kanalov.

Posodobitev strojne programske kode

Vsem lastnikom brezžičnih usmerjevalnikom toplo priporočamo, da občasno preverijo, ali so za njihovo napravo na voljo kakšne posodobitve. Izdelovalci brezžičnih usmerjevalnikov namreč po izidu naprave precej pogosto optimizirajo kodo z namenom iskanja dodatnih zmogljivosti, pa tudi krpanja razpok v sistemu varnosti. Če nam za prvo ni mar, nam mora biti vsaj za drugo! Kako enostaven ali zapleten je postopek nadgradnje strojne programske kode usmerjevalnika, je odvisno od izdelovalca naše naprave. Večina novejših usmerjevalnikov je vendarle precej prijazna do uporabnikov in omogoča enostavno posodobitev s klikom na ustrezno mesto v nastavitvah, pri čemer usmerjevalnik ob nadgradnji ohrani tudi vse (ali vsaj večino) nastavitev.

Starejši usmerjevalniki zahtevajo več dela, saj moramo najprej na spletni strani izdelovalca najti ustrezno datoteko za naš model naprave, jo prenesti v računalnik in šele nato naložiti v usmerjevalnik. Čeprav je postopek nekoliko dolgotrajnejši, ga kljub temu toplo priporočamo, saj bomo tako deležni izboljšav delovanja in odprave morebitnih varnostnih pomanjkljivosti. Če za naš model usmerjevalnika že več let ni na voljo nobene posodobitve, velja razmisliti tudi o zamenjavi. Ne nazadnje je nekakšna nepisana življenjska doba teh naprav okoli 7 ali 8 let.

Premikanje ali zamenjava anten(e)

Večina usmerjevalnikov je opremljena z dvema nastavljivima antenama – nekateri jih imajo več, drugi nobene (vsaj vidne ne). Če je položaj anten na našem usmerjevalniku vzporeden, ga velja spremeniti v pravokotnega. Brezžična povezava deluje najbolje takrat, ko je signal vzporeden z anteno naprave – ta je pri mobilnih telefonih in prenosnikih ter tablicah vgrajena v ohišje naprave. Veliko je torej odvisno tudi od tega, v kakšnem položaju napravo uporabljamo, zato si velja za kar najboljši rezultat vzeti nekaj časa in eksperimentirati s postavitvijo položaja anten(e).

Stari brezžični usmerjevalniki niso stara šara!

Veliko uporabnikov se je z brezžičnim signalom in usmerjevalniki srečalo že pred vrsto leti. Večina se je na brezžično razkošje navajala v časih zelo razširjenih usmerjevalnikov standarda 802.11g, ki je zmogel ponuditi brezžične hitrosti do 54 Mbps. Nato je prišel precej hitrejši 802.11n, v zadnjih letih pa se vse vrti okoli standarda 802.11ac, ki je brezžične hitrosti že približal tistim, ki jih zmorejo žični vodniki. Omenjene nadgradnje so v marsikaterem gospodinjstvu povzročile, da se na stari opremi nabira prah. A prav stare usmerjevalnike lahko uporabimo za to, da si brezžični signal zagotovimo tam, kjer ga sicer ni. Seveda ne bo bliskovito hiter, a (novo odkriti) povezljivosti pač ne gledamo v zobe. Brezžični usmerjevalnik lahko v podaljševalnik signala enostavno pretvorimo tako, da preverimo, ali v nastavitvah ponuja t. i. »repeater mode«. Če ga ne, nas čaka nekoliko več dela z namestitvijo odprtokodne strojne programske opreme DD-WRT (www.dd-wrt.com), OpenWRT (wiki.openwrt.org) ali Tomato (en.wikipedia.org/wiki/Tomato_(firmware)), ki usmerjevalniku doda omenjeno funkcionalnost.

Odprtokodna strojna programska koda lahko usmerjevalniku vdihne povsem novo razsežnost (spremeni ga v datotečni, tiskalniški, večpredstavni strežnik ipd.), a to od lastnika zahteva nekoliko več znanja.

Če nas muči doseg brezžičnega signala na usmerjevalniku, ki ima antene vgrajene v ohišje, velja razmisliti o nakupu zunanje antene. Veliko izdelovalcev omrežne opreme prodaja t. i. večsmerne antene, ki signal pošiljajo na vse strani, pa tudi usmerjene antene, ki se osredotočijo na pošiljanje signala v eno smer. Večina v usmerjevalnike vgrajenih anten je seveda večsmernih, zato ob nakupu zunanje antene iste vrste merimo na oznako »high gain«, če želimo doseči vidno razliko. Usmerjene antene so s tega stališča boljša odločitev, če brezžični signal potrebujemo le na enem področju (prav tako šibkega brezžičnega signala verjetno nimamo povsod v gospodinjstvu – če ga, velja zamenjati usmerjevalnik). Takšno anteno zgolj usmerimo v smer, kjer želimo imeti boljši brezžični signal.

Poskrbimo za varnost in red

Včasih za težavo, da brezžično omrežje deluje počasi in pod pričakovanji, sploh ni kriva omrežna oprema. V naše brezžično omrežje se lahko, še posebej, če je nezaščiteno (ali slabo zaščiteno), prikradejo nepovabljeni gosti. Večje število uporabnikov lahko hitro zapolni zmogljivosti povezave, zato velja v takih primerih pogledati v nastavitve brezžičnega usmerjevalnika in prešteti, koliko naprav je pravzaprav povezanih nanj. Seveda je daleč najučinkoviteje, da nepridipravi ne bodo dosegli našega brezžičnega omrežja, uporaba močnega gesla in enkripcije. Priporočamo zaščito WPA2 z močnim alfanumeričnim geslom, ki ga je težko uganiti (pa tudi si ga zapomniti).

Čim več naprav je povezanih na usmerjevalnik, tem slabše bodo njegove zmogljivosti, še posebej, če gre za zahtevne uporabnike, ki igrajo spletne igre, gledajo video posnetke, prenašajo večje število datotek ipd. V tem primeru velja vklopiti možnost upravljanja nivoja storitev (QoS), ki jo poznajo novejši usmerjevalniki. V njej lahko posameznim aplikacijam in napravam omejimo porabo pasovne širine ter tako zagotovimo, da bodo vsi uporabniki brezžičnega omrežja imeli dobro uporabniško izkušnjo. Pri tem preprosto določimo prioriteto aplikacijam ali storitvam – priporočamo, da damo prednost aplikacijam za prenos zvoka in videa ter igram.

Nakup podaljševalnika brezžičnega signala

Če živimo v večji hiši, lahko že naletimo na težave z brezžičnim signalom. Elegantno jih rešimo z nekajdesetevrsko naložbo v podaljševalnik brezžičnega signala. Gre za preprosto majhno napravo, ki jo vstavimo v električno vtičnico v prostoru, ki še sprejema brezžični signal, in povežemo z usmerjevalnikom (pogosto samo z držanjem gumba WPS na podaljševalniku in usmerjevalniku, drugače pa ročno). Z nekaj iznajdljivosti lahko kot podaljševalnik rabi tudi kak starejši usmerjevalnik …

Nekateri usmerjevalniki imajo že prilagojene profile za posamezne vrste uporabnikov …

Čas je za pivo

Morebiti bo slišati smešno, celo neresno, a čas je za pivo. Slednje si navadno privoščimo po končanem projektu, a tokrat ga moramo spiti prej. No, lahko tudi kakšno drugo osvežilno pijačo. Potrebujemo namreč aluminijasto pločevinko, ki nam bo rabila kot podaljševalnik brezžičnega signala. Vsebino spijemo, pločevinko operemo in posušimo. Nato spodnji del odrežemo stran, na vrhnji strani pa naredimo večjo zarezo, ki nam bo omogočila, da daljšo stranico pločevinke zvijemo v valjasto obliko, podobno radarju. Preko odprtine tako oblikovano pločevinko zgolj poveznemo čez anteno usmerjevalnika in dobili bomo precej bolje usmerjen brezžični signal.

Če nam zamisel s pločevinko ni všeč, lahko za podoben učinek uporabimo tudi aluminijasto folijo, ki jo najdemo v skoraj vsakem gospodinjstvu – brezžični signal bi se moral vsaj v določeni smeri korenito izboljšati.

Preprost napotek, kako si pomagati s pločevinko piva, si lahko ogledamo v video posnetku na povezavi www.youtube.com/watch?v=aUYGb2JtQYA.