Internet in snežne smučine
Ni treba biti šampion belih strmin, da bi ugotovil, da naši severna in zahodna soseda ponujata nekatera izmed najboljših smučišč na svetu. Saj ne, da je z našimi kaj narobe, a nacionalni ponos gor ali dol, avstrijska in italijanska ponudba sta nekaj razredov više. In čeprav je idilična podoba večerov v gorskih kočah v volnenem puloverju, s kozarcem kuhanega vina v roki in germknödlom (če ne poznate, poguglajte!) na krožniku, še vedno privlačna, je za mnoge med nami rustika te podobe nekoliko skažena z računalnikom (ali tablico ali pa vsaj pametnim telefonom), ki mora nujno biti povezan v internet. Oglejmo si torej, kakšne so možnosti povezave v teh tujih deželah, kjer morda poznamo osnove jezika, a domačinov zaradi naglasa in hitrosti govora ne bomo nikoli povsem razumeli.
Odprta brezžična omrežja so stalnica turističnih destinacij po svetu, od Islandije do Kuala Lumpurja, in tudi v smučarskih središčih jih ni težko najti. Praviloma je brezžično in brezplačno omrežen kateri izmed osrednjih gostinskih obratov v smučarskem središču, tako da lahko svoj računalnik zmeraj odvlečemo s seboj in za udobnim stolom odgovarjamo na pošto, urejamo bančne posle ali pa (heh) pišemo članke ter se pretvarjamo, da ne opazimo glasnega zabavnega ozračja okoli sebe. Če smo si privoščili sobo v hotelu višjega razreda, je WLAN skoraj zagotovo v sobi, pogosto ga najdemo tudi v cenejših sobah penzionov in pri zasebni namestitvi, precej manj verjetna pa je možnost dostopa do WLANa v bungalovih ali kočah. Najbolj zagrizeni si lahko sicer omislijo kakšno usmerjeno anteno s širšim dosegom, a zasnežena drevesa in padavine krepko omejijo domet tudi najboljših takih izdelkov. Skratka, WLAN, še posebej brezplačni WLAN, je v tujini zmeraj najboljša izbira, zato se je glede razpoložljivosti priporočljivo pozanimati že ob rezervaciji.
Vse večje število mest po vsem svetu ponuja tudi omrežja WLAN po večini mesta ali pa vsaj središča, pri nas je tako, denimo, na Ptuju, zato smo preverili, kako je s tovrstno ponudbo v večjih letoviščih v Italiji in Avstriji. Žal polne pokritosti ne ponujajo nikjer, najbliže pride italijanski Kronplatz, kjer trenutno še končujejo postavitev omrežja WLAN na najbolj frekventnih točkah ob smučiščih (na vrhu smučišča in v dolini). Zagotavljajo, da bo uporaba brezplačna, potrebna bo le registracija, ki jo bo moč opraviti ob prvi prijavi. To uporabnikom ne bo omogočalo le pregledovanja pošte pred zagonom s proge in takoj po prihodu na cilj, temveč tudi pošiljanje večpredstavnih sporočil MMS, objave fotografij na Instagramu in Facebooku pa tudi spremljanje Twitterja. Po mestnem omrežju WLAN smo še spraševali v Alti Badiji, Val Gardeni in Madoni di Campiglio v Italiji ter v Nassfeldu, Bad Kleikircheimu, Saalbachu in St. Antonu v Avstriji, kjer smo povsod dobili podobne odgovore: WLAN je na voljo v hotelih in nekaterih pubih oziroma gostiščih, ponekod tudi v turistični pisarni. Saalbach in Bad Kleinkirchheim ponujata brezplačen WLAN tudi na vstopni postaji žičnic, žal pa niso nikjer omrežili celotne proge žičnice ali sedežnice, tako da smo smučarji še naprej "obsojeni" na uživanje v razgledu.
Sloveniji zelo bližnji Bad Kleinkirchheim ob vznožju vseh sedežnic in gondol premore zastonjski Wifi. Ob večerih se zato na bližnjih klopcah zbirajo internetni zasvojenci.
Mobilni internet v gostovanju
Najpreprostejši način dostopa do interneta, predvsem z mobilnega telefona, je uporaba gostovanja v tujini, toda prenos podatkov v tujini je pregrešno drag in kljub posredovanju Evropske komisije se stvari na tem področju premikajo vse prepočasi. Cene so še zmeraj visoke in glede na izbranega operaterja se cene prenosa enega megabajta gibljejo med 1 in 2 evro, za gigabajt pa bi torej bilo treba odšteti med tisoč in dva tisoč evrov.
Za Mobitelove uporabnike
Običajna cena prenosa podatkov v gostovanju v državah Evropske unije je 20 centov na 100 KB, z obračunskim intervalom 100 KB. Uporabniki lahko izberejo tudi katerega izmed paketov Tujina Internet, pri katerih je treba za 10 MB odšteti 15 evrov, paket s 30 MB stane 30 evrov, paket s 100 MB pa 70 evrov. Te cene so ugodnejše, a vseeno daleč od tega, da bi bile nizke. Priključna taksa za paket je 10 evrov, kar pomeni, da za paket z 10 MB vključenega prenosa dejansko odštejemo 25 evrov, to je več kot 20 evrov, ki bi jih odšteli brez tega paketa. Treba je opozoriti, da so ti paketi namenjeni uporabnikom, ki pogosto potujejo v tujino in da te cene veljajo za vse države sveta, ne le za EU, kjer so cene prenosa podatkov najnižje.
Za Si.mobilove uporabnike
Si.mobil ponuja cenejše gostovanje v omrežjih operaterjev, ki so člani Skupine Telekom Austria, in v vseh omrežjih Vodafone. To storitev imenuje Vodafone WORLD in je samodejno vključena v vsakem paketu. Tako je pri vseh paketih obračunski interval 100 KB, za katerega je treba odšteti 25 centov pri A1 (Avstrija) ali Vodafone (Italija), medtem ko je pri drugih operaterjih v teh dveh državah cena za 100 KB 1,15 evra. Ob vklopu dodatne opcije EURODATA, za katero je treba na mesec odšteti 2 evra, se te cene znižajo na 18 centov pri A1 (Avstrija) in Vodafone (Italija), oziroma na 98 centov pri drugih operaterjih. Poleg tega so uporabnikom na voljo paketi zakupljenih količin prenosa podatkov v tujini, in sicer Tujina Osnovni (15 evrov za 15 MB prenosa), Tujina Napredni (40 evrov za 60 MB prenosa), Tujina Plus (75 evrov za 180 MB prenosa), Tujina Dnevni (5 evrov na dan za 10 MB prenosa na dan) ali Tujina Tedenski (19 evrov na teden za 30 MB prenosa podatkov).
Za Tušmobilove uporabnike
Gostovanje je bilo na začetku obratovanja velik trn v peti Tušmobila in, kot kaže, si še zmeraj niso povsem opomogli. Resda ponujajo najnižje cene prenosa podatkov med gostovanjem, že za 11 centov na obračunski interval 100 KB, a nimajo pogodb z vsemi operaterji, pri nekaterih nimajo pogodb za gostovanje GPRS, pri nobenem pa nimajo pogodbe za UMTS, tako da je hitrost prenosa omejena na EDGE oziroma teoretičnih 200 Kb/s.
Za uporabnike T-2
Naš najmanjši mobilni operater svojim uporabnikom predstavlja najpreprostejšo ponudbo, cena je 18 centov za obračunski interval 100 KB, in to je vse. Dodatnih paketov z zakupljenimi količinami nima, pogodbe za gostovanje pa ima podpisane z vsemi operaterji v Italiji in Avstriji.
abroadband
Na tem mestu velja omeniti še storitev abroadband, ki jo ponuja Telekom Austria, lastnik Si.mobila, a pod lastno blagovno znamko. Abroadband ponuja mobilni prenos podatkov po 59 centov na MB v 60 državah, s celotno EU vred, vendar je treba kupiti njihovo kartico SIM. Za paket s kartico SIM (ali microSIM) bomo odšteli 19,90 evra, za paket, ki obsega tudi modem USB, 49,90 evra, za paket s 3G WiFi modemom 99,90 evra. Za abroadband ni naročnine, uporabnik plača le porabo s kreditno kartico ali PayPalom.
Lokalni okusi mobilnega interneta
Cenejša alternativa gostovanju je seveda uporaba predplačniške rešitve mobilnega interneta lokalnega ponudnika. V Avstriji delujejo štirje operaterji z dokaj primerljivo ponudbo, ki jo predstavljamo spodaj, v Italiji pa je nekaj več težav. Prva nastopi že s tem, da se uporaba mobilnega interneta v Italiji pogosto meri v urah in ne glede na količino prenesenih podatkov, pri manjših operaterjih, kot je 3 (Tre), pa stvari zaplete še to, da nimajo pokrite celotne države, kar rešujejo z nacionalnim gostovanjem, tam pa so cene nekajkrat višje. Spremljanje porabe je tako težavno že za domačine, za uporabnike, ki niso zares vešči italijanščine, pa je skoraj nemogoče. Tako smo se odločili predstaviti zgolj ponudbi dveh največjih italijanskih operaterjev, TIM in Vodafone.
Z modemom ali brez?
Uporabnikom, ki že imajo modem, bodisi USB bodisi MiFi ali podoben modem WLAN, prek katerega se lahko poveže več uporabnikov v mobilni internet, se najbolj izplača kupiti kar kartico SIM in jo vstaviti v svoj modem. Seveda mora biti modem odklenjen, kar drži za večino modemov, ki so bili kupljeni v Sloveniji v naročniških paketih, ne pa tudi v predplačniških, kot je Mobitelov Instant Internet Dan na dan. Praviloma so zaklenjeni tudi v tujini kupljeni modemi v predplačniških paketih, tako da ne morete računati, da jih boste lahko kasneje, denimo, uporabljali doma ali na potovanjih v druge države.
Žal uporaba mobilnega Interneta ni zgolj priklopi in zaženi, temveč je pogosto treba vnesti še celo vrsto nastavitev, sploh pri paketih, ki vsebujejo zgolj kartico SIM. Kartice SIM in modeme prodajajo v številnih kioskih, supermarketih in bencinskih servisih, vendar na teh krajih ne morete računati na podporo prodajalca, zato pred nakupom preverite, ali so kartici oziroma modemu priložena razumljiva navodila v jeziku, ki ga razumete. Če niso, se raje s svojim računalnikom odpravite do prodajalne mobilnih telefonov in prosite prodajalca za pomoč. To velja samo za uporabnike operacijskega sistema Windows, lastniki Macov in linuxarji pa se boste morali, kot ste že vajeni, znajti sami. Predplačniški paketi z modemom so navadno prijaznejši do uporabnika, a je kljub temu priporočljivo napravo priklopiti in preveriti, ali res vse deluje že ob nakupu.
Avstrija
A1
logo a1.jpg
Največji avstrijski operater je Telekom Austria in deluje pod blagovno znamko A1. Pokriva prek 99 % prebivalstva, vendar to vključuje tako GSM kot UMTS. Njihov paket predplačniškega mobilnega interneta se imenuje b.free Mobil Breitband in je na voljo v paketih s samo kartico SIM (19,90 EUR) ali tudi z modemom USB (49,90 EUR). Uporabnik za to ceno prejme tudi 1,5 GB prenosa podatkov, ki ga lahko porabi v roku enega leta. Dodatne količine prenosa podatkov so 500 MB za 10 evrov, 1,5 GB za 20 evrov. Slednja cena je nekoliko nenavadna, saj je tako 1,5 GB prenosa podatkov deset centov dražje kot nakup novega paketa s kartico SIM, ki prav tako vsebuje 1,5 GB prenosa podatkov.
Paket z modemom in vključenega 1,5 GB prenosa podatkov za 49,90 evra je najpreprostejša rešitev, ki je še najbliže temu, da vse deluje po sistemu priklopi in poženi.
T-Mobile Austria
Drugi največji avstrijski operater je podružnica nemškega velikana Deutsche Telekom, ki globalno operira pod blagovno znamko T-Mobile. Tudi ta ima visok tržni delež in odlično pokritost z mobilnimi omrežji vseh generacij, cene pa nekoliko nižje kot A1. Predplačniški mobilni internet se pri T-Mobile imenuje Surfklax in je na voljo že za 9,90 evra, s kartico SIM in 44,90 evra z modemom USB, a ta paketa ne obsegata že predhodno zakupljene količine prenosa podatkov. Prvi gigabajt je na voljo za 5 evrov, vsak nadaljnji pa za 10 evrov.
T-Mobile je tako najugodnejši ponudnik za vse, ki bodo potrebovali "veliko interneta".
Orange Austria
Avstrijska podružnica Telecoma France ima več kot 2,3 milijona uporabnikov in s 3G signalom pokriva prek 70 odstotkov prebivalstva (98,8 % z EDGE). Kljub temu da so več kot polovico manjši od obeh velikih operaterjev, imajo tako še zmeraj zelo kakovostno omrežje. Imajo pa manj domišljije pri poimenovanju paketov mobilnega interneta, saj se predplačniški imenuje kar Mobiles Internet Wertkarte oziroma mobilni internet na vrednostne kartice. Velikim operaterjem ne konkurirajo s ceno, saj so dražji, 1 GB prenosa podatkov je 20 evrov, paket z modemom pa stane 59 evrov in zajema 2 GB prenosa podatkov. Cena kartice SIM je 9,90 in vključuje 5 evrov dobroimetja, ki ga je mogoče uporabiti za 250 MB prenosa podatkov.
Orange je nekoliko predrag in z nekoliko šibkejšo pokritostjo s signalom UMTS za tuje uporabnike najmanj privlačen operater.
3 (Drei)
Najmanjši avstrijski operater ima enega bolj impresivnih omrežij 3G, saj trdijo, da dosegajo kar 94-odstotno pokritost prebivalstva. Za zagotavljanje govornih storitev imajo nacionalno gostovanje pri A1, vendar med nacionalnim gostovanjem ni mogoče uporabljati prenosa podatkov. Predplačniški mobilni internet se imenuje Internet ToGo, cene pa so skoraj enake kot pri Orange; za 1 GB prenosa je treba odšteti 20 evrov. Paket z modemom je na voljo že za 49,90 evra in obsega 2 GB prenosa, kartica SIM pa stane 9,90 evra.
Pri 3 je za paket z modemom treba odšteti enak znesek kot pri A1, njihovo omrežje UMTS pa ne zaostaja za vodilnim operaterjem, obenem je vključena še večja količina prenosa podatkov. Kljub temu ima tri bele lise v omrežju, tako da je pred nakupom zelo pametno preveriti pokritost s signalom.
Italija
TIM
Največji italijanski operater je TIM, podružnica nekoč nacionalnega operaterja Telecoma Italie, kratica pa seveda pomeni Telecom Italia Mobile. Operater je zadnjih nekaj let v lasti prav tako italijanskega Olivettija, nekoč enega najbolj priljubljenih izdelovalcev računalnikov v teh krajih, še pred tem pa pisalnih strojev. Resnici na ljubo je to lastništvo nekoliko vzajemno in je nastalo predvsem kot cilj obrambe italijanskega nacionalnega interesa. Poleg Italije je TIM navzoč tudi v Braziliji, Argentini in Paragvaju.
Njihova ponudba predplačniškega mobilnega dostopa do interneta je ena bolj zapletenih, saj se zelo prilagaja potrebam različnih uporabnikov. Za začetek je treba kupiti predplačniško kartico SIM, ki stane 10 evrov, nato pa je treba odšteti še 5 evrov za spremembo paketa iz govornega v podatkovnega. Teh je več, nekateri temeljijo na količini prenosa podatkov, drugi pa na času trajanja povezave. Zakupljene količine pri vsakem veljajo 30 dni.
Pri paketih lahko uporabnik glede na količino prenosa podatkov izbira med Internet 1 GB (1 GB prenosa za 9 evrov), Internet 5GB (5 GB prenosa za 19 evrov) ali Internet senza limiti ("neomejen prenos", kar pomeni, da se po prenesenih 10 GB hitrost prenosa zniža na 64 Kb/s, za katerega je treba odšteti 24 evrov).
Časovna paketa ponujata uporabniku določeno količino ur povezave v internet, ne glede na to, koliko podatkov prenese. Pri paketu Internet 40, ki stane 9 evrov, je uporabnik lahko povezan v internet 40 ur, paket Internet 100 pa obsega 100 ur in stane 19 evrov. Obračunski interval je 15 minut, kar pomeni, da se šteje kot porabljenih vsakih 15 minut.
Izbira paketa se izvede s sporočilom SMS ali uporabo glasovnega portala (ki je sicer na voljo tudi v angleščini, a je klic treba izvesti iz številke, ki jo želimo spremeniti), tako da je priporočljivo za pomoč prositi prodajalca.
TIM ponuja tudi pakete z modemom, ki so trenutno med najugodnejšimi sploh. Za akcijsko ceno 59 evrov tako dobimo modem in 3 mesece uporabe predplačniškega interneta s paketom Internet senza limiti (10 GB vsak mesec, nato omejitev hitrosti). To pokrije večji del zime in je dobra rešitev za večkratno uporabo.
Vodafone
Italijanski Vodafone je seveda član skupine Vodafone, največje skupine mobilnih operaterjev na svetu (zmeraj se poudari ta izraz "skupine", saj ima China Mobile, ki deluje zgolj na Kitajskem, več uporabnikov kot celoten Vodafone). V Italiji so drugi največji operater z odlično pokritostjo prebivalstva, tako z 2G kot s 3G signalom. Tudi njihova ponudba mobilnega interneta ni najpreprostejša, a je dokaj ugodna. Paketi mobilnega interneta se imenujejo Internet sempre (internet zmeraj) in trajajo 30 dni. Vsak izmed paketov vsebuje določeno količino prenosa podatkov in pripadajočo hitrost prenosa, po porabi zakupljene količine pa se hitrost spusti na 64 Kb/s.
Seveda je izbira najvišjih in najdražjih paketov smiselna le, kadar pokritost s signalom dejansko zagotavlja takšno hitrost in če sploh imamo na voljo modem, ki takšno hitrost prenosa podpira.
Na voljo so tudi paketi z modemom oziroma, natančneje, modemi z vključeno predplačniško kartico. Za najcenejši modem je treba odšteti 49 evrov in vključuje 5 evrov dobroimetja. Sama kartica SIM sicer stane 20 evrov, kar vključuje tudi 20 evrov dobroimetja.
www.monitor.si/pokritost_vodafone
Kako pa je pri nas?
Pri nas so smučišča praviloma dobro pokrita z mobilnimi omrežji, predvsem Mobitelovim in Si.mobilovim. Tušmobil in T-2 se s tem ne moreta prav pohvaliti, vendar zaradi nacionalnega gostovanja kljub temu omogočata vsaj klicanje. Doslej se je po izkušnjah v uredništvu s prenosom podatkov na smučiščih najbolje odrezal Mobitel, kar je povsem v skladu s pričakovanji, saj ima tudi največje omrežje. Letos se še nismo spustili po strminah, da bi lahko preverili stanje v praksi, vendar bi Si.mobilova nadgradnja omrežja s tehnologijo UMTS 900 MHz morala precej izboljšati domet njihovega omrežja UMTS. Seveda pa je za povezavo treba imeti napravo, ki to podpira. Modemi USB podpirajo UMTS 900 MHz že dalj časa, med pametnimi telefoni v trenutni Si.mobilovi ponudbi pa je edini, ki tega ne podpira, iPhone 3GS.
Še mimogrede, kaj pomeni slabše omrežje na smučišču, v praksi - telefon bo zaradi šibkega signala vklopil močnejšo oddajo/sprejem, posledično pa hitreje spraznil akumulator.