Informatika v službi industrije

Objavljeno: 28.12.2017 | Avtor: Vinko Seliškar | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Januar 2018

Številna podjetja v praksi dokazujejo, da Industrija 4.0 in industrijski internet stvari nikakor nista zgolj teorija.

Iskanje kar največje operativne učinkovitosti je proizvodna podjetja privedlo do naprednega raziskovanja področij avtomatizacije, povezljivosti in analitike. Industrijski internet stvari pa gre še precej dlje … Ogledali smo si nekaj zgovornih primerov, kako povezane naprave ustvarjajo dodano vrednost in omogočajo nove poslovne modele. Ne želimo biti pristranski, zato jih predstavljamo v abecednem vrstnem redu.

ABB: pametn(ejš)i roboti

Izdelovalec industrijskih orodij in robotov ABB je vsekakor eden prvih, ki so začeli v svoje rešitve vgrajevati več pameti. Zelo hitro je namreč osvojil koncept prediktivnega vzdrževanja, zato je v stroje in robote vgradil več deset ali sto senzorjev, ki zelo podrobno spremljajo njihovo delovanje in obrabo, programska oprema pa v navezi z vzdrževalci skrbi, da se obrabljeni deli zamenjajo, še preden pride do okvare in prekinitve delovnega procesa. Tako podjetja prihranijo zelo veliko denarja. Del ABBjeve zgodbe IoT je tudi sodelovalni robot YuMi, ki zna delati skupaj s človekom, omrežen pa je lahko prek omrežja industrijski ethernet ali protokolov, kot sta Profibus in DeviceNet.

Po zaslugi sodobne tehnologije je celo zrak postal storitev!

Airbus: današnja tovarna prihodnosti

Sodobna potniška letala sestavlja na milijone komponent. Spremlja jih več deset tisoč različnih postopkov vgradnje. Nič čudnega, da segajo stroški gradnje letal »do neba«. Družba Airbus se je v želji po zmanjšanju in obvladovanju kompleksnosti zatekla k pristopom pobude digitalne proizvodnje, ki po zgledu tovarn prihodnosti poenostavlja proizvodne korake in z novimi tehnološkimi rešitvami zvišuje produktivnost orodij in zaposlenih. Airbus je delovna orodja in stroje opremil z vrsto senzorji, tudi z računalniškim vidom, zaposlene pa s t. i. pametnimi očali, vse z namenom zmanjšanja količine napak. Slednje so v proizvodnji letal še posebej drage. Posamezne delovne operacije je podjetje pohitrilo tudi za 500 odstotkov in obenem skorajda izničilo napake.

Amazon: izumljanje skladiščenja na novo

Spletne trgovine bržkone ne bi pričakovali med zgledi s področja industrijskega interneta stvari, a Amazon je vodilni inovator, ko je govor o skladiščenju in logistiki. V praksi namreč že preizkuša meje avtomatizacije in sodelovanje človeka in stroja. Če je bila predstavitev možnosti rabe brezpilotnih letalnikov v namene dostave morebiti res usmerjena predvsem v lovljenje pozornosti medijev, pa ti na drugi strani bolj malo vedo, kaj se dejansko dogaja v skladiščih. Ta so dobesedno orjaška, v njih pa že danes dela cela vojska v brezžično omrežje povezanih robotov Kiva. Omenjeno podjetje je Amazon kupil leta 2012 z namenom, da pohitri iskanje in prenašanje izdelkov, namenjenih za dostavo. Leta 2014 je podjetje objavilo podatek, da so samovozeči roboti in viličarji poskrbeli za znižanje operativnih stroškov v skladiščih za petino. V začetku letošnjega leta je Amazon razkril, da v njegovih skladiščih in distribucijskih centrih deluje že 45.000 robotov.

Bosch: inovator na področju sledenja

Leta 2015 je Bosch postavil temelje konzorciju za industrijski internet. Eden prvih projektov je bil zmanjšati čas, ki ga zaposleni porabijo za iskanje ustreznih orodij. Slednja so opremili s senzorji, ki so delavcem takoj sporočili, kje je želeno orodje. V nadaljevanju so ob pomoči podatkov o dejanski rabi orodij in gibanju zaposlenih dodatno optimizirali delo na montažnih linijah.

Caterpillar: pionir industrijskega interneta

Izdelovalec težke mehanizacije Caterpillar je bil eden prvih, ki so se odločili za večje naložbe v področje »robnih« tehnologij. Z uporabo tehnologij s področja interneta stvari in obogatene resničnosti (AR) podjetje prihrani zelo veliko denarja, saj delavci z njihovo pomočjo spremljajo delovanje stroja tudi z vidika, ki jim je bil prej neviden, ob pomoči aplikacije na pametnem telefonu pa takoj dobijo jasna navodila za opravljanje prediktivnega vzdrževanja ali odpravo napake. Rešitve s področja industrijskega interneta stvari s pridom uporablja tudi oddelek za pomorstvo, kjer ob pomoči realnočasovnih podatkov in analitike vlačilcem in tovornim ladjam prihranijo za več deset ali sto tisoč dolarjev goriva.

John Deere: samovozeči traktorji

Tudi kmetijstvo postaja čedalje bolj »industrijsko«. Izdelovalec kmetijske mehanizacije John Deere že od leta 2015 prodaja samovozeče traktorje. Nova generacija prinaša še vrhunsko tehnologijo pozicioniranja, saj zna lokacijo traktorja določiti na 2 cm natančno. Seveda tudi John Deere obvlada telematiko, ki v nadaljevanju omogoča prediktivno vzdrževanje kmetijske mehanizacije.

Kaeser Kompressoren: zrak kot storitev

Nemški izdelovalec kompresorjev bo leta 2019 praznoval stoto obletnico. Svet si ga bo najbolj zapomnil po inovativnem poslovnem modelu. Digitalno preobrazbo poslovanja je namreč izkoristil za to, da podjetjem ne prodaja več kompresorjev, zračnih črpalk, sušilcev zraka in filtrov, temveč »zrak kot storitev«. Gre za celovito storitev; stranke naročijo npr. določeno količino stisnjenega zraka, ki ga potrebujejo, Kaeser Kompressoren pa nato skrbi za same naprave in vzdrževanje, podjetje dobi le račun za zrak.

Maersk: inteligentna logistika

Danski logistični velikan vsako leto na svojih ladjah prepelje na milijone kontejnerjev najrazličnejšega blaga. Po zaslugi tehnologij interneta stvari natančneje spremlja lokacijo in položaj kontejnerjev in ladij ter optimizira njihovo plovbo. Posebno pozornost namenja klimatiziranim oziroma temperaturno nadzorovanim kontejnerjem, v katerih se prevaža pokvarljivo blago. Senzorji, analitika in tehnologije podatkovnih blokov, ki v nadaljevanju optimizirajo poslovanje v dobavni verigi, podjetju prihranijo kar okoli milijardo dolarjev na leto.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki