HP Elitebook 820 G3 in 850 G3
Preizkusili smo dva HPjeva prenosnika višjega srednjega razreda, modela Elitebook 820 G3 in 850 G3. Gre za nadvse podobni napravi, a z različno velikim zaslonom. Model 820 ima 12,5-palčnega, večji model, 850, pa 15,6-palčnega.
Oba sta sicer namenjena bolj poslovnim uporabnikom oziroma tistim, ki so nekoliko zahtevnejši pri svojem delu. Kakovost ohišij je zelo dobra, uporabljena je magnezijeva zlitina, ki poskrbi za solidno konstrukcijo brez opaznega zvijanja. Serija Elitebook je sicer znana po solidni kakovosti izdelave. Manjši model sega že na teritorij ultrabookov, a je kljub temu nekoliko debelejši od najtanjših modelov. Pri obeh prenosnikih so poskrbeli za kakovostne tečaje, ki poskrbijo za mehko odpiranje, a solidno držijo zaslon v želenem položaju.
A nad obema zaslonoma smo bili nekoliko razočarani. Pri manjšem modelu je ločljivost sicer solidna (1920 × 1080), pri večjem je enaka, a to je pri 15-palčnih zaslonih poslovnih prenosnikov danes le nekako povprečje. Škoda, da so v obeh primerih uporabili matriko TN, glede na namen in ceno prenosnikov bi si želeli matriko IPS. Je pa v rabi matirana prevleka, ki znižuje količino odbojev. Tipkovnici sta solidni, a nič res posebnega, sta pa pri obeh računalnikih osvetljeni od zadaj. Zvočniki so po kakovosti zvoka pri manjšem modelu povprečni, pri večjem pa nekoliko nad povprečjem.
Oba prenosnika imata vgrajeno praktično enako strojno opremo, tudi na preizkusih zmogljivosti se odrežeta enako dobro. Osnovo predstavlja znan Intelov procesor i5-6200U, ki so ga na trg poslali pred slabim letom, ima dve jedri in štiri niti, njegov takt je v osnovi 2,3 GHz, po potrebi se lahko dvigne do 2,8 GHz. V pomoč ima v obeh primerih 8 GB pomnilnika, to je pri prenosnikih udobna količina. Pohvalimo lahko tudi izbiro pogona, v obeh primerih gre za 256 GB velik pogon SSD, konkretno za model podjetja Sandisk. V spletu sicer najdemo tudi sestave z navadnim pogonom HDD, vsekakor svetujemo izbiro občutno hitrejšega SSDja. Grafika je v obeh primerih vgrajena Intelova rešitev, ki je dovolj dobra za večino potreb. Akumulatorja sta pri obeh solidno zmogljiva, manjši model je zdržal slabih 5 ur, večji pa dobrih 6. V obeh primerih je sicer še kar nekaj rezerve ob varčnejši rabi.
Kot se za poslovne naprave spodobi, sta oba prenosnika solidno opremljena z vmesniki. Oba imata klasični omrežni vmesnik, podpirata tudi omrežja WiFi po standardu 802,11ac. Vgradili so tudi režo za kartico SIM, jasno je vgrajen tudi Bluetooth. Zanimivo, da so dodali tudi stari izhod VGA, ki je koristen predvsem za uporabo s starejšimi projektorji. Oba imata sicer tudi DisplayPort in po dva vmesnika USB 3.0, v obeh primerih dobimo tudi en vmesnik USB-C in možnost priklopa na HPjeve priklopne postaje.
Oba prenosnika predstavljata zelo solidno izbiro za poslovne uporabnike, glavna ločnica je seveda velikost in teža, a tu seveda pride do osebnih preferenc oziroma načina rabe. Fizična kakovost je v obeh primerih dobra, prav tako strojna sestava, edina resna pomanjkljivost je uporaba matrike TN pri obeh modelih. Posledično so slabši tako vidni koti kot kakovost barv, sploh če primerjamo z zasloni na boljših mobilnih telefonih in tablicah. Sta pa tudi ceni glede na vse povsem razumni.