Globalni velikan(i)

Globalni velikan(i)
Objavljeno: 26.1.2018 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Februar 2018

Internet danes obvladujejo ameriški globalni velikani – Google, Facebook, pa tudi že Amazon in morda še kdo. Na Kitajskem in v Rusiji se sicer nekaj trudijo z lastnimi kloni le teh, večina sveta pa je odvisna od »nekaj vrstic« programske kode, ki odloča o vsem, kar se dogaja v kibersvetu.

Levji delež svetovne kiberpopulacije je odvisen od Facebooka, milijarde njegovih uporabnikov pa bolj ali manj ne poznajo več drugega »interneta«, vse se dogaja znotraj facebook.com in vse bolj njegove mobilne aplikacije. Berej(m)o samo še tisto, kar nam priporočajo prijatelji, in tisto, kar nam priporočijo Facebookovi algoritmi, ti pa ugotavljajo, kaj nas zanima. To pomeni, da smo zaprti za vse,  kar je novega in drugačnega, vrtimo se zaprti v svojem informacijskem mehurčku. Še več, znana je zgodba, kako so spretni mladostniki z makedonskega Velesa ta mehurček še izdatno razširili. Izmišljene proTrumpovske vsebine z namensko narejenih spletnih strani so spretno širili po Facebooku, zaslužili milijone in dejansko »izumili« danes prosluli izraz fake news.

Nekatere novice o Googlu na www.monitor.si so deležne tudi 1000 % večje pozornosti bralcev kot siceršnje. Tudi če je konec tedna. In vsi ti novi bralci so do naše spletne strani prišli prek Googlovega iskalnika. Čisto po naključju …

Facebook je danes najpomembnejši medij, ki odloča, kaj bomo brali, kaj bomo vedeli in česa ne. Te moči se zelo dobro zaveda in jo trži. Prav te dni, denimo, znova znižujejo zastonjsko prikazovanje vsebin, ki jih na Facebook dajejo podjetja. Uradno sicer zaradi skrbi za uporabnike, ki se pritožujejo, da jim podjetja preusmerjajo pozornost z vsebin, ki si jih delijo s prijatelji, toda dejstvo je, da plačljive vsebine podjetij teh težav ne bodo imele.

Toda še veliko večji monopolist je Google, ker ima pod svojo streho veliko širšo ponudbo. Imajo bolj ali manj edini spletni iskalnik, največji oglaševalski stroj, največji spletni brskalnik in vedno bolj tudi družabno omrežje. Res je, omrežje Google+ sicer ni zaživelo, toda njegovo vlogo vedno bolj prevzema Youtube, ki postaja ključno zbirališče mladine (ne, Facebook to pač ni). Youtube ustvarja zvezde, zvezde pa vzgajajo generacije. In lahko jih vzgajajo tudi napačno, kot pišemo v članku v tokratni številki, vsaj dokler je preverjanje vsebin v družabnih omrežjih tako zelo prepuščeno avtomatiki, algoritmom in velecenjeni »umetni inteligenci«.

Vse večkrat je moč zaslediti, da so prav algoritmi tisti, ki odločajo, katere vsebine bodo dodatno promovirane (dodatno priporočeni posnetki), in da je le redko komu povsem jasno, na podlagi česa delujejo. Tudi nekateri video posnetki na Monitorjevem kanalu Youtube so nekajkrat bolj gledani kot drugi, analiza pa pokaže, da zato, ker so se uporabnikom dodatno prikazovali ob strani. Zakaj, nimamo pojma. Algoritem je pač tako odločil. Za nas to niti ni huda težava, huje je, če od Youtuba in v njem prikazovanih oglasov poskušaš živeti. Imeti poslovni model, ki je v celoti odvisen od algoritmov nekoga tretjega, je pač zelo tvegano – v nekem trenutku si bogat, v drugem te ni več. Pa niti ne veš,  zakaj – tako kot vedno si predstavil novo kozmetiko, igral igre ali posnel nekaj zabavnih mačk (to so pač najbolj priljubljene video vsebine), pa nič …

Algoritmi, tokrat zagotovo tudi s človekovo pomočjo, so lahko še veliko bolj nevarni v spletu, kjer so od njih odvisna tudi resna, velika in odgovorna podjetja, ki zaposlujejo tisoče ljudi. Google lahko s svojim iskalnikom/oglaševalnikom/brskalnikom v spletu dejansko uniči kogarkoli, in to se je dejansko že tudi dogajalo. Kdor v guglu ni na prvih mestih, tega v spletu sploh ni, še posebej, če med rezultati izpade na drugo stran, ki je ne pogleda nihče več. Še več, s prvih mest izpadejo tudi spletne strani, ki niso narejene tako, kot si je zamislil Google – če so prepočasne, če se na telefonih ne prikazujejo dovolj dobro, če imajo oglase, ki Googlu niso všeč. Sploh pa – Googlov Chrome bo oglase, ki mu niso všeč (video oglasi, celostranska ozadja …) v kratkem sploh nehal prikazovati. Z oglasi, kot jih trži Google, Chrome seveda nima težav …

Po drugi strani lahko Google določene vsebine porine »skozi streho«, kadarkoli hoče. V Monitorju,  denimo, opažamo, da se to dogaja vedno, ko pišemo o Googlovih izdelkih in dogodkih. Ali je to posledica algoritmov ali človekove presoje, ne vemo, a dejstvo je, da so nekatere novice o Googlu na www.monitor.si deležne tudi 1000 % večje pozornosti bralcev kot siceršnje. Tudi če je konec tedna. In vsi ti novi bralci so do naše spletne strani prišli prek Googlovega iskalnika. Čisto po naključju …

Ključni vprašanji, ki bi si jih morali začeti postavljati (in nekatere, predvsem evropske institucije si jih že), sta seveda – ali je prav, da svet krojijo taki globalni monopoli, in ali je prav, da se njihovo delovanje »skriva« za algoritme. Odgovornost Facebooka, Googla in še koga je tisto, kar bi morali zahtevati. Zahtevati, da se take konglomerate dejansko začne obravnavati kot medije, za katere že stoletja veljajo natančna pravila igre. Kaj se sme, kaj se ne sme, kdo je odgovoren in kakšne so posledice kršitev. Potrebujemo torej odgovorne urednike.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki