Elementaren, a tudi omejen

Objavljeno: 25.4.2017 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2017

Operacijski sistem, ki smo ga tokrat priložili na naš DVD.

Elementary sicer temelji na Ubuntuju, a je vmesnik namizja napisan povsem na novo, tako da ne gre za klon katere od »standardnih« različic Linuxa. O modernosti priča tudi izbor programskega jezika in knjižnic, saj je napisan s pomočjo Vale, ki je zadnji krik mode pri pisanju kode za knjižnice GTK, uporabljene so knjižnice GTK3. Panethon, kot se imenuje vmesnik, je zelo lepo in moderno izdelan in še najbolj spominja na mešanico namizij GNOME in MacOS. V spodnjem delu ima namreč podoben »dock«, ki rabi za poganjanje aplikacij. Kljub podobnostim pa je Pantheon tudi bolj ali manj samosvoj, saj ne omogoča, da bi ikone aplikacij ali pogonov odlagali neposredno na omizje, kot je to navada pri večini drugih namizij – tudi Linuxovih. Če to na eni strani sicer res preprečuje, da bi vmesnik postal neurejen, pa po drugi strani omejuje uporabnike, ki so navajeni, da zadeve mečejo na omizje, ne glede na to, kako to vpliva na preglednost.

Pogled na vse odprte aplikacije je mogoč le prek aplikacije, ne pa tudi tipk.

Zgornji del zaslona vsebuje meni, na katerem najdemo vse aplikacije, uro z datumom, prek katere lahko dostopamo do koledarja in planerja terminov, desni del pa je namenjen sistemskim ikonam in dogodkovnemu obveščevalniku, ki prikazuje obvestila različnih integriranih programov. Pričakovano vsaka ikona omogoča, da prek nje dostopamo tudi do samih aplikacij in nastavitev, povezanih s posamezno kategorijo. Ikona za glasnost tako skriva pod seboj tudi gumbe za predvajanje, pod ikono za Bluetooth pa lahko nastavljamo modrozobe povezave. Baterija nam omogoča dostop do nastavitev, povezanih s porabo energije, ikona za omrežno povezavo pa nas hitro povede do omrežnih nastavitev, kjer lahko med drugim tudi ustvarjamo povezave VPN, računalnik spremenimo v točko dostopa ali določimo preusmeritveni proxy strežnik.

Vmesnik sicer ni pretirano nastavljiv. Uporabnik torej nekako mora preživeti z zasnovo, ki je resda enostavna in intuitivna, a na drugi strani toga in prednastavljena. Res je sicer mogoče namestiti tudi program za »tweakanje« nastavitev in videza, a to seveda pomeni nečisto rešitev, ki je vse prej kot namenska in izvorna in dolgoročno vpliva tudi na zanesljivost delovanja sistema in omizja.

Če že govorimo o videzu, velja poudariti, da je privzeta sistemska tipografija zelo lepa in tudi ob manjši zaslonski ločljivosti ni »obgrizena«, kot je kar pogost primer pri lahkotnejših distribucijah Linuxa.

Na videz pregledno in obširno, a v kategorijah manjka marsikaj uporabnega.

Enostavno do prve ovire

Kljub temu nekatere stvari tudi zmotijo. Elementary tako precej slabo podpira rabo tipk za dostop do nekaterih pogostih funkcij. Tako, denimo, PrtScr ni tipka, ki bi omogočila zajem zaslona, temveč je temu namenjen namenski program, ki pa le s težavo zajame vsebino sistemskih oken – denimo menija z aplikacijami. Slednjega je npr. treba zajeti kot celoten zaslon ob pomoči zamika, ki ga nastavimo v programu, medtem ko sam pritisk na tipko ni dovolj. Podobno omejeno se počutimo tudi pri prehajanju med aplikacijami in namizji s pomočjo tipk. Kombinacija tipk alt in tabulatorja sicer dejansko omogoča prehajanje med programi, a ne ponuja zmanjšanega videza vseh odprtih aplikacij, kot smo sicer navajeni od drugih, temveč, resda hitro, prehaja med odprtimi programi, ne da bi vedeli, kaj vse je še odprto. To seveda pomeni, da je treba ob rabi večjega števila odprtih programov iskati med vsemi, kar je nerodno in čudno. Kombinacija tipke Windows s tabulatorjem sicer omogoča prehajanje med virtualnimi namizji, ki pa jih tudi nikjer ne vidimo, kot je to primer pri večini drugih namizij in operacijskih sistemov. Delno lahko to sicer ublažimo z aplikacijo Multitasking View, a tudi ni dosegljiva prek tipk, kar jo naredi le delno uporabno.

Elementary privzeto ne naloži pretiranega števila aplikacij, temveč mora te uporabnik sam dodati prek aplikacije AppCenter. V tej najdemo solidno število programov za vse vrste potreb, res pa je, da med njimi ni celotnega paketa LibreOffice, kar utegne uporabnike, ki potrebujejo zmogljiv pisarniški paket, odvrniti od Elementary.

Iskreno povedano, je seznam aplikacij, ki jih ponuja AppCenter, sicer zanimiv, a na drugi strani manjkajo najboljše linuxne rešitve. Tako, denimo, zaman iščemo že omenjeni LibreOffice (pravzaprav ni v osnovi naveden niti en uporaben urejevalnik besedil), ni GIMPa, pa tudi VLC se zaman išče med naštetimi predvajalniki. To seveda pomeni, da je treba za namestitev »neizbranih« rešitev iskati drugje. Ker Elementaren temelji na Ubuntuju, ta pa na Debianu, je možnosti seveda veliko. Res pa jih je treba namestiti ročno ali pa prek druge aplikacije za namestitev programskih paketov. No, vsaj sudo apt-get install libreoffice bi moral zadostovati za to, da operacijski sistem vsaj v osnovi naredimo uporaben za uporabnika, ki tudi potrebuje katero od pisarniških zmogljivosti. Sudo apt-get install gdebi, pa bo olajšal nameščanje Debianovih paketov, saj se prek njega lahko izognemo terminalu. Če namesto gdebi vpišemo synaptic, pa dobimo tudi pregledno urejen seznam različnih aplikacij, pisanih za tovrstne Linuxe. Je pa res, da se je po namestitvi omenjenih izkazalo, da je slabo začel delovati vgrajeni program za nameščanje programov, saj namestitve enostavno ni hotel vedno pognati.

Ker želi biti Elementary predvsem integrirana rešitev za vsakdanjega uporabnika, je pričakovano enostavno predvsem delo z vsakdanjimi aplikacijami, kot so tiste za brskanje po spletu ali pregledovanju elektronske pošte. Za brskalnik je izbran Epiphany, ki je lahek in enostaven, a tudi omejen in nekoliko arhaičen. Tako, denimo, ne deluje dobro z modernimi spletnimi tehnologijami, niti s certifikati, to pa so seveda že kar konkretne omejitve. Namestiti Chrome ali Firefox je tako bržkone že kar nujno. Nasprotno od želja in pričakovanj pa v praksi kljub temu tudi kakšna manj zahtevna opravila lahko postanejo težavna. Denimo samo nastavljanje elektronske pošte. Če izberemo pošto Gmail, bi pričakovali, da zgolj vnesemo uporabniško ime in geslo in bi zadeva morala delovati, a je program vztrajno trdil, da sta uporabniško ime in geslo napačna. Razlog se skriva v varnostnih nastavitvah samega Gmailovega računa. Ta namreč razkrije, da je do pošte poskusila dostopati aplikacija, ki spada med manj varne, in da je treba za njeno rabo znižati varnostne nastavitve računa. Gledano s stališča varne rabe spleta, to gotovo ni v prid sami aplikaciji za delo s pošto. Sama aplikacija je sicer barvita in lepo izdelana ter omogoča pregledno delo s pošto, urejanje, razporejanje in označevanje, seveda pa deluje tudi s sistemskim obveščevalnikom, ki nemoteče pokaže, kdaj smo dobili novo pošto. Elementary omogoča tudi dober starševski nadzor. Mogoče je omejevati čas rabe, dostop do aplikacij in tudi spletnih strani.

Privzeto je nameščenih le malo aplikacij

Gledano v celoti, Elementary opravičuje svojo enostavnost in preglednost. Žal pa ravno ti lastnosti prinašata tudi omejitve, ki tudi manj zahtevnim uporabnikom utegnejo zagreniti izkušnjo, če si želijo nekaj več, pa čeprav gre morda samo za pisanje besedil ali urejanje tabel. Konkurenčni paketi, ki se ne omejujejo na točno določen del uporabnikov, tako kljub vsemu ostajajo v prednosti, kar zadeva celovitost rabe. Tako Mint kot tudi Ubuntu bržkone še vedno predstavljata boljši izbor, Mint tudi zato, ker ponuja izbor distribucij za vse vrste strojne opreme, Ubuntu pa zaradi prepoznavnosti. Elementary pa pride v poštev, ko želimo res ustvariti preprost sistem, ki je namenjen predvsem pregledovanju vsebin v spletu ali predvajanju glasbe. Nemara star računalnik, ki ga želimo uporabiti v kakšnem kotu doma za ta osnovna opravila.

Premajhna varnost programa za dostop do Gmailovega računa onemogoča dostop brez sprememb v samem računu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki